I. V.

Luka Lorger, reševalec iz vode v Šmarjeških Toplicah oziroma v tamkajšnjih Krkinih Termah, pravi, da dobremu reševalcu iz vode ni treba biti reševalec iz vode v dobesednem smislu. Če dobro opravi vse svoje preventivne naloge, do tega, da bi moral reševati utapljajočega obiskovalca bazena, zelo verjetno sploh ne bo prišlo.

»Prva naloga reševalca iz vode je seveda skrb za varnost kopalcev, poleg tega pa v praksi običajno skrbi tudi za red in čistočo na kopališču, usmerja in skrbi za dobro počutje gostov, je vedno na voljo za informacije, pred odprtjem skrbi za pripravo bazena, čiščenje bazenskega dna in ležalnikov, na primer. Ko je enkrat bazen odprt in pridejo gostje, pa, kot rečeno, skrbi predvsem za varnost,« o tem, da reševalec iz vode običajno dela še marsikaj drugega kot samo rešuje, pove Luka Lorger. 

I. V.

Opazovati in opozarjati

Tako mora reševalec večkrat, ko vidi, da je majhen otrok v vodi brez nadzora starejših ali brez rokavčkov, pristopiti k staršem ali starim staršem in jih na to prijazno opozoriti. »Danes vsi visijo na telefonih in pozabijo na otroke. Poleg tega je na naših bazenih veliko ljudi, ki so tu na rehabilitaciji, in starejših na berglah, ki jih mora reševalec opozoriti na spolzka tla. Tako lahko preprečimo marsikateri padec, poškodbo ali celo utopitev,« delo reševalca pojasni Luka Lorger.

Utapljanja ali celo utopitve se na bazenih zgodijo zelo redko. Luka Lorger v dvaindvajsetih letih, kar opravlja delo reševalca iz vode, utopitve še ni doživel. »Se je sicer že zgodilo, tudi v moji izmeni, ampak pri drugem reševalcu. Mogoče sem imel pri tem tudi nekaj sreče. Zato verjamem, da se lahko kaj takega tudi meni hitro zgodi, zato je treba biti vedno zelo pozoren. Bistveno pogostejše pa so razne poškodbe, kot so: odrgnine, ureznine, zvini in tudi zlomi. V največ primerih utopitev, kadar gre za otroke, vzrok predstavlja neprevidnost staršev. Pri starejših ljudeh do takih težav največkrat pride zaradi slabosti, a običajno, ko začutijo, da se z njimi nekaj dogaja, pravočasno stopijo iz bazena. Če jih obide slabost v vodi, pa jim pomagamo priti ven,« doda Luka.

I. V.

Licenca na tri leta

Kaj mora biti in kaj mora znati nekdo, ki bi bil rad reševalec iz vode? Kot pove Luka Lorger, mora najprej rad delati v turizmu, delati z ljudmi in mora biti pripravljen pomagati. Biti mora tudi komunikativen, pa ne sme se bati krvi. Za delo reševalca iz vode je potrebna tudi licenca, ki jo kandidat pridobi na tečaju in izpitu. Na izpitu za najnižjo stopnjo reševalca, to je licenca A 1, mora kandidat opraviti naslednje naloge: preplavati 100 m v času dveh minut, preplavati pod vodo 20 m, demonstrirati reševanje iz vode z roba bazena na razdalji 10 m s pripomočki, reševanje onemoglega ali nerazsodnega na razdalji 15 m z reševalno tubo, reševanje negibnega utopljenca z reševalno tubo na razdalji 15 m v času ene minute in 20 sekund ekipno reševanja utopljenca s sumom, da ima poškodovano hrbtenico. Izpit za licenco A 2 za reševalca iz globoke vode je zahtevnejši in med drugim zahteva plavanje na mestu 90 sekund v navpičnem položaju z dvignjenimi komolci. Licenco je treba obnoviti na vsaka tri leta.

I. V.

Dolenjec iz Štajerske

Luka Lorger pravi, da je Dolenjec, vsaj tako se danes počuti. Na Dolenjsko ga je pred enajstimi leti iz Šmarij pri Jelšah pred leti pripeljala ljubezen. Živi na Potov Vrhu. Po poklicu je vrtnarski tehnik. Kot reševalec je začel prek študentskega servisa delati pri osemnajstih letih, ko je končal svojo pot »profesionalnega« nogometaša. Igral je za Šmarje pri Jelšah pa Rogaško Slatino in Dravinjo. Bile so to sanje, pravi, ki pa mu jih ni uspelo uresničiti tudi zaradi poškodb.  

Kot reševalec iz vode je pred prihodom v Šmarješke Toplice delal tudi na v Rogaški Slatini, Olimju, v Vodnem mestu Atlantis, Šmarju pri Jelšah in Dolenjskih Toplicah. Najprej je kot reševalec delal prek študentskega servisa ob študiju agronomije in hortikulture, zdaj pa je redno zaposlen. Vmes se je pet let ukvarjal tudi z urejanjem okolja, z urejanjem športnih igrišč. »Najprej sem na nogometnih zelenicah igral nogomet, potem sem jih pa urejal,« pove v smehu in doda, da je tudi tisti čas delal na bazenu, za dušo.

I. V.

Državni prvak v savni

Luka Lorger je v Termah Šmarješke Toplice reševalec iz vode in pomočnik vodje velnesa, njegova strast pa so tako imenovani savna show programi. »Gre za uprizarjanje zabavnih in sproščajočih dogodkov, ki potekajo v savnah ter obsegajo različne rituale in predstave ob glasbi, namenjene izboljšanju izkušnje savnanja. Med programi se običajno vključuje aromaterapijo z uporabo eteričnih olj, ki se aplicirajo ob visoki temperaturi, da se izboljša sprostitev, in blagodejno vplivajo na dihalne poti, savna ples z brisačo, predstavo s plesom in z vrtenjem brisače, ki dodajo dinamičnost celotnemu doživetju v savni. Savna show programi so odlična priložnost za sprostitev, druženje in za izboljšanje splošnega počutja, saj združujejo savnanje z zabavo in s sprostitvijo,« pojasnjuje Luka Lorger, ki v tem tudi tekmuje. Dvakrat je bil državni prvak, nastopil pa je tudi na evropskih in svetovnih prvenstvih, na katerih se je vsakič, kot pravi, uvrstil v zlato sredino.