UI

Ogenj, rit in kače niso za igrače je zbirka zgodb Milene Miklavčič. V duhu vsega tega, kar se ta trenutek dogaja na domačem političnem parketu, lahko določeni del telesa zamenjamo z davki. Tako kot z ognjem in kačami se tudi z davki ne gre igrati. Igranje z davki je med drugim eden ključnih vzrokov za razpad Jugoslavije.

Davki so skupaj s prispevki, carinami in različnimi taksami ključni vir sredstev za delovanje države in družbe. Stekajo se v državni proračun in občinske proračune, iz katerih se financirajo številne skupne potrebe države in državljanov, med drugim vojska, policija, sistemi reševanja, šolstvo oziroma vzgoja in izobraževanje, znanstvena dejavnost, infrastruktura od cest in železnic do komunalnih in energetskih omrežij, vlaganja v zdravstvo, socialni sistemi, športna in kulturna dejavnost ter ne nazadnje javna uprava skupaj s političnim sistemom in številnimi zavodi in ustanovami, ki so nujni za delovanje države. 

Vsaka nepremišljena sprememba fiskalnega sistema ima lahko precej neprijetne posledice, zato odločitev o znižanju davkov, davčnih razbremenitvah nekaterih področij in sprejemanje v fiskalno področje posegajočih interventnih zakonov, ne glede na to, da ima Slovenija davčne stopnje v povprečju EU, zagotovo ni modra odločitev, čeprav take predloge v zakonodajno proceduro vlagajo možje, ki sami sebe razglašajo za modre.

Vsak predlog davčnih razbremenitev na nekem področju mora predvidevati vire, ki bodo nadomestili izpad prihodkov v proračunu, sicer taki ukrepi zamajejo javne finance. Povečajo javni dolg, Evropska unija pa je, kar se tega tiče, precej stroga in ne dovoljuje preseganja določenih mej. 

Manj pobranih davkov pomeni manj razpoložljivega denarja za zgoraj naštete potrebe države in družbe. Da bi država ohranila standarde, na katere smo navajeni, se mora zadolžiti ali pa standarde spustiti. Marsikatere storitve države ne bi bilo več ali pa bi marsikaj, za kar smo navajeni, da dobimo brezplačno, postalo plačljivo. 

Za zdaj še imamo državo, ki dobro uravnava prehude razlike prav s kakovostnimi in razvejanimi javnimi storitvami. A to se lahko zelo hitro spremeni. Izgovori za davčno razbremenitev kapitala, češ da bo to ugodno vplivalo na konkurenčnost in na višje dobičke, od česar bi imeli korist vsi, stojijo na trhlih temeljih. Resne ekonomske analize kažejo na nasprotni učinek.

Znižanje davkov bogatim povečuje neenakost, nima pa nobenega vpliva na gospodarsko rast ali brezposelnost. Ko so v ZDA znižali davčno stopnjo z 69 na 28 odstotkov, se ni zgodila gospodarska rast. Zgodila se je rekordna proračunska luknja in eksplozija neenakosti. Zelo slabe izkušnje s tem imajo zadnja leta tudi na Finskem, Madžarskem in še kje. Jim bomo sledili?