RC Novo mesto

Razlogi oziroma pogledi na to so različni, so izpostavili predstavniki Ministrstva za solidarno prihodnost in dodali, da sta cilja gradnja 20.000 dostopnih najemnih stanovanj na ustreznih lokacijah v naslednjih 10 letih ter vzpostavitev stabilnega sistema financiranja in zagotavljanja javnih najemnih stanovanj.

Strokovne podlage le Novo mesto in Semič

Med 21 občinami v regiji JV Slovenija imata le dve pripravljeni strokovno podlago za področje stanovanj, in sicer Mestna občina Novo mesto s stanovanjskim programom ter občina Semič, ki ima izdelano Analizo stanja in potreb po stanovanjih, druge občine pa nimajo narejenih analiz oz. stanovanjskih programov. Kljub temu je bilo izpostavljeno, da je pomanjkanje ustreznih stanovanj izziv v celotni regiji.

Prednosti in slabosti regije

Na posvetu so prisotne občine kot prednosti Jugovzhodne Slovenije za bivanje in stanovanjsko gradnjo izpostavile čisto in privlačno okolje, gospodarsko močno regijo, veliko stavbnih zemljišč za gradnjo, ki so že določena s prostorskimi načrti, in dostopnost do dejavnosti za aktivno preživljanje prostega časa. Kot slabosti so prepoznale, da nepozidana stavbna zemljišča niso v javni lasti, neprilagojen oziroma slabše povezljiv javni potniški promet, razpršeno poselitev, ki se ponekod preusmerja tudi v vinogradniška območja, ter omejena proračunska sredstva predvsem manjših občin.

Grožnjo predstavljajo demografsko stanje in staranje prebivalstva ter vsakokraten (lahko različen) politični vpliv na stanovanjsko politiko. Priložnosti predstavniki občin vidijo v tretji razvojni osi in nadgradnji infrastrukturnih koridorjev, opremljanju poslovnih con in novih delovnih mestih ter sodelovanju občin znotraj regije na področju stanovanjske politike. Hkrati so predstavniki občin dodali še, da te same niso sposobne financirati projektiranja ali gradnje javnih stanovanj.

»Prednost vidimo v medobčinskem povezovanju na področju javne stanovanjske gradnje. Ključna zadeva je bila pozitivna konotacija povezovanja občin v nekega skupnega akterja za javno stanovanjsko gradnjo in upravljanje teh stanovanj,« je po posvetu dejal Jaka Trilar, predstavnik Ministrstva za solidarno prihodnost.

Potrebe prebivalcev

V popoldanskem delu, namenjenem splošni javnosti, je bilo v ospredju prepoznavanje potreb prebivalcev na področju stanovanjske oskrbe. V začetku so se dotaknili napačnih politik v preteklosti, ko država ni zagotovila finančnih virov, manka načrtovanja, neustreznih pogojev delovanja ponudnikov javnih najemnih stanovanj, krepitve naložbenih motivov in manka regulacije področja. Zato bo treba v prihodnjih korakih zagotavljati predvsem varnost in dostopnost do stanovanj vsem ranljivim skupinam. Trenutno se namreč veliko govori o stanovanjih za mlade, potrebujejo pa jih tudi starejši, delavci, žrtve nasilja in ostali. Pri tem je treba poskrbeti tudi za prilagoditev pogojev, npr. starejši v več bivanjskih stavbah potrebujejo predvsem vgraditev dvigal in odpravo arhitektonskih ovir.

Izhodišča in rezultate obeh posvetov bo Razvojni center Novo mesto, kot sporoča, uporabil pri izdelavi regionalnega prostorskega plana, Ministrstvo za solidarno prihodnost pa pri pripravi novega Nacionalnega stanovanjskega programa 2026-2035.