Osebni arhiv

Je zelo resen javnozdravstveni problem, pa ne le zaradi pogostosti zbolevanja, ampak tudi zaradi poznega odkrivanja bolezni, ki je bistveni razlog za veliko umrljivost bolnikov.

Med tistimi, ki mu je program Svit rešil življenje, je tudi ambasador programa 63-letni Krčan Bojan Cizel, ki zdaj živi na Senovem. S programom se je prvič srečal, ko je po dopolnjenem 50. letu prejel vabilo za sodelovanje, a se takrat nanj ni odzval. »Nekako sem razmišljal, da to ni zame, saj nisem imel nobenih zdravstvenih težav na tem področju. Ko sem po dveh letih znova prejel vabilo, sem se po nekaj mesecih bolj po spletu okoliščin kot na podlagi racionalnega razmišljanja odzval in poslal vzorce blata. Bila sta pozitivna,« pripoveduje.

· Test, ki vam lahko reši življenje

184.796 Slovencev je lani naredilo ta test. Kaj pa vi?

Sledile so preiskave – kolonoskopija, ultrazvok in CT, ki so potrdile, da ima raka na debelem črevesu. »Ves nadaljnji postopek zdravljenja je bil hitro in učinkovito organiziran. Najprej je sledila operacija, potem kemoterapije. Po dobrega pol leta je bilo vse uspešno končano. Od takrat hodim enkrat letno na kontrolo k osebni zdravnici in je vse v redu. Živim normalno, polno življenje,« je zadovoljen.   

Cizel še hodi v službo, dela po štiri ure, štiri ure pa je invalidsko upokojen. En mesec preden so mu odkrili raka, je imel namreč še srčni infarkt. Ker je velik ljubitelj narave, v prostem času veliko hodi in kolesari, sicer pa je tudi predsednik Društva Sožitje Krško. »V življenju me predvsem veseli delo za ljudi in z ljudmi, ki so odvisni od pomoči drugih, ter druženje s pozitivnimi, z veselimi in odkritimi ljudmi,« doda.

»Ko prvič slišiš za diagnozo rak, ti da seveda misliti, ampak potem vidiš, da imaš okrog sebe zdravnike, ki se trudijo, sodelavce in prijatelje, ki jim ni vseeno, ter seveda družino, ki ti pomaga, da je lažje. Pomembno je zaupati, verjeti in pozitivno razmišljati,« meni Bojan Cizel.

· Zgodnje odkrivanje je ključno

Tiha bolezen, ki je vse pogostejša: Rak debelega črevesa in danke

Koraki v pravo smer

Podatki kažejo, da je v Sloveniji rak debelega črevesa in danke med petimi najpogostejšimi raki pri obeh spolih skupaj. Zanj je značilno, da se razvija več let in nima prepoznavnih znakov. A je ta bolezen dobro ozdravljiva, če jo odkrijejo in zdravijo v zgodnji razvojni stopnji.

To omogoča ravno program Svit, ki je namenjen preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. V Sloveniji deluje od leta 2009, vanj pa vsaki dve leti vabijo moške in ženske od dopolnjenega 50. do 74. leta starosti. In če je bil rak na debelem črevesu in danki pred uvedbo programa Svit prvi po pogostosti obolevanja, je zdaj padel na četrto mesto, kar je lep uspeh. Sicer za njim v povprečju vsako leto zboli več kot 1.300 ljudi.

Odzivnost v programu Svit je bila lani na ravni Slovenije največja do zdaj, saj se je vabilu po podatkih Centra za zgodnje odkrivanje raka pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) odzvalo kar 66 odstotkov vabljenih, medtem ko je Slovenija mednarodno zaželeno odzivnost 65 odstotkov presegla že pred časom. Drugi spodbuden podatek pa je napredek med moškimi; njihova odzivnost je prvič presegla 60 odstotkov. Gre, kot so poudarili, za pomemben mejnik, saj moški v preventivnih programih sodelujejo redkeje, hkrati pa za rakom debelega črevesa in danke zbolevajo pogosteje. Odzivnost med pripadnicami nežnejšega spola je bila 71,28-odstotna.

· Presejalni programi

Slovenija korak pred Evropo: Programi, ki vas lahko rešijo pred smrtjo

Lani odkritih 206 primerov raka

V zdravstveni regiji Novo mesto, ki obsega 17 občin Dolenjske, Bele krajine in Posavja, so lani 684 osebam s pozitivnim testom na prikrito krvavitev v blatu prvič opravili kolonoskopijo. Pri tem so odkrili 13 primerov raka debelega črevesa in danke, 133 oseb pa je imelo napredovani adenom, kar predstavlja večje tveganje za nastanek raka. V program se je sicer odzvalo 67,70 odstotka vabljenih, kar je nad slovenskim povprečjem. Odzivnost je bila – kot običajno – nižja pri moških (61,32 odstotka) kot pri ženskah (73,84 odstotka).

Najvišja odzivnost je bila znova v občini Mirna Peč (74,38 odstotka), sledita Semič in Šentrupert. Najmanj odziva pa so zaznali v občinah Krško (64,20 odstotka), Škocjan in Trebnje.

Na ravni Slovenije pa so lani prek programa Svit v okviru kolonoskopskih preiskav odkrili 206 primerov raka debelega črevesa in danke, 1.860 oseb pa je imelo napredovani adenom. Najvišjo odzivnost dosegajo v zdravstveni regiji Kranj (69,93 odstotka) in najnižjo v koprski (62,64 odstotka), novomeška pa se med devetimi regijami uvršča na drugo mesto.

Sodelovanje v programu Svit

Na NIJZ so v raziskavi SvitKO preučevali, kaj ljudi spodbuja k sodelovanju v programu Svit. Rezultati kažejo, da je prvi in najpomembnejši stik s programom vabilo, ki ga prejmejo po pošti. Velik vpliv imajo tudi mediji ter pogovori s prijatelji in z družinskimi člani.

Torej, sodelovanje v programu Svitu poteka v treh korakih. Ko na dom prejmete vabilo, ga pozorno preberite ter izpolnite in podpišite izjavo o prostovoljnem sodelovanju, ki jo vrnete po pošti. Nato na dom prejmete komplet za odvzem vzorcev blata in ga po opravljenem odvzemu v priloženi ovojnici oddajte na pošti. Če je izvid na prikrito krvavitev v blatu negativen, vas bodo v program ponovno povabili čez dve leti. Če je pozitiven, pa vas bodo napotili na kolonoskopijo, s katero bo zdravnik specialist ugotovil, kaj je vzrok krvavitve.

Kot je še poudaril Bojan Cizel, program Svit doživlja kot neke vrste zdravstveno boniteto, žal pa ga dobra tretjina ljudi ne jemlje resno. »Program je namenjen ljudem in tu imamo resnično možnost, da sami naredimo nekaj zase. Ne čakajmo, da nastopijo težave, takrat je bolezen navadno tako razvita, da je potek zdravljenja daljši in težji. Naredimo to malo, kolikor je potrebno, da poskrbimo za svoje zdravje. Program Svit rešuje življenja, ampak le, če se nanj odzovemo.«