Nastja Starič

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Po študiju na uglednih londonskih akademijah Chelsea College of Art in Central Saint Martins se je Vita Ivičič vrnila v rodno Belo krajino, kjer pod lastno znamko ustvarja unikatna trajnostna oblačila. Za svoje inovativno delo je leta 2017 prejela prestižno mednarodno nagrado na tekmovanju Mittelmoda v Milanu.

Njen najpomembnejši vir navdiha je narava – rastline, cvetje, njihovi vzorci in naravna barvila.

Za oblikovanje jo je navdušila že družina, pomembno spodbudo pa je dobila tudi v osnovni šoli, v Črnomlju. Učiteljica likovne vzgoje Natalija Orlič je hitro opazila njen talent. »Vitina likovna dela so bila že takrat zelo dobra in zanje je dobivala tudi nagrade. Hodila je na likovni krožek, sodelovala na ekstemporih in vedno sem jo z veseljem vzela s seboj.

Že takrat je povedala, da želi študirati v tujini,« se spominja učiteljica, ki ji je pozneje pomagala tudi pri prijavi na študij.

Vita je šolanje nadaljevala v Londonu. Sprva jo je zanimalo oblikovanje oblačil, nato pa se je usmerila v tekstil. Tam je razvijala svoje znanje in raziskovala različne tehnike, hkrati pa si ustvarjala prostor v oblikovalskem svetu.

Za svoje delo je prejela več nagrad, med drugim za diplomsko kolekcijo nagrado Debbie Bliss Award na razstavi v Angliji. Tam se je specializirala za oblikovanje pletenin, po vrnitvi v Slovenijo pa je v njej vedno bolj dozorevalo zanimanje za domače platno in tradicionalno predelavo lanu.

Povezala se je z Borisom Raztresnom, ki že dolgo predeluje lan po tradicionalnih postopkih, in s Krajinskim parkom Kolpa. Tako je nastal projekt, v katerem so ponovno opravili celoten postopek izdelave domačega lanenega platna, od pukanja in rosenja lanu do trenja, česanja in tkanja. »Z lanom je ogromno dela, pravzaprav je to delo vse leto. Še pomembnejše pa je, da smo sodelovali kot skupina. Ta skupinski duh nam danes manjka,« pravi Vita.

Boris Raztresen poudarja, da je Vitina vključitev v zgodbo o lanu pomembna tudi zato, ker daje tradicionalnemu znanju nov zagon. Lan je bil nekoč pomemben del življenja na belokranjskih domačijah. Ljudje so ga pridelovali, iz njega izdelovali platno in ga uporabljali na različne načine. Danes je to znanje skoraj izginilo.

Vita pri ustvarjanju združuje tradicijo in sodobnost. Staro platno predeluje v nova oblačila, uporablja ostanke materialov in jih vključuje v nove izdelke. Barva z rastlinami, med drugim z aronijo in indigom, sveže cvetje pa uporablja za ustvarjanje odtisov na blagu. Pri tem skuša zavreči čim manj materiala.

»Če gledamo, koliko se danes govori o t. i. zero waste (nič odpadkov, op.), bi se lahko veliki proizvajalci marsičesa naučili iz njenega procesa,« meni Boštjan Kavčič, akademski kipar, ki ga pri Viti navdušujeta predvsem iskrena povezanost z naravo in način, kako iz tradicionalnih materialov ustvarja nekaj novega.

Tudi sama pravi, da jo najbolj navdihuje prav okolje, v katerem živi. Narava ji izbira materiale, barve in vzorce, hkrati pa ji omogoča, da dela počasneje in bolj premišljeno. Po letih v Londonu se je odločila, da bo svoje ustvarjanje nadaljevala v Beli krajini.

Vrnitev zanjo ni pomenila umika iz sveta, ampak nasprotno, z uporabo sodobnih tehnologij in povezav lahko ustvarja doma, hkrati pa ostaja povezana z mednarodnim okoljem. »Danes za delo ni več pomembno, kje živiš,« pravi.