arhiv DL

##IMAGE-3625375##

Odbor za notranje zadeve je ponovno razpravljal o migrantski problematiki. Na pobudo SDS in NSi je obravnaval priporočila za dejavnejše ukrepe, na pobudo ZL pa razpravljal o morebitni odstranitvi žične ograje na slovensko-hrvaški meji. Vladna stran vztraja, da se Slovenija s krizo sooča izjemno dobro, in je opozicijske predloge sklepov zavrnila.

Poslanec SDS Branko Grims je v imenu predlagateljev priporočil poudaril, da je Slovenija dejansko že izven schengenskega območja, odgovornost za to pa pripisuje vladi. Obenem je opozoril, da Slovenija utegne, ko se bo migrantski tok obrnil, postati "odlagališče" za najbolj problematične migrante.

Priporočila, ki so jih predlagali v SDS in NSi, se v osnovi nanašajo na izvajanje pravne države, je dodal Grims. Vlada naj začne izvajati schengenske predpise, dokonča postavitev ograje, hkrati pa naj začne postopke za uraden vstop v Višegrajsko skupino. To je namreč po besedah Grimsa "v življenjskem interesu Slovenije".

Tudi Jernej Vrtovec iz NSi je poudaril potrebo po doslednem izvajanju schengenskih pravil. Med drugim se je vprašal, zakaj Slovenija že doslej z jezikovno metodo ni preverjala narodnosti migrantov.

Poslanec ZL Matej T. Vatovec pa je v imenu predlagateljev druge točke dnevnega reda opozoril, da vlada ni imela ustrezne zakonske podlage za postavitev žice na meji. Postavitev žice je bila bo njegovem prepričanju nesorazmeren in škodljiv ukrep, prav tako pa je poslanec ZL opozoril na posledice tega ukrepa za gospodarstvo, turizem in za živali na tem območju. Zato so v ZL predlagali, naj vlada preneha z nadaljnjim postavljanjem žice, obstoječo pa odstranijo.

Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je v odgovoru na naštete očitke ponovno izrazila prepričanje, da se Slovenija z migrantsko krizo sooča "izjemno dobro". Slovenija dosledno izvaja registracijo migrantov, je poudarila ministrica in dodala, da "schengenska pravila niso prilagojena dani situaciji".

Zavrnila je izjave, da schengna ne bi bilo več. "Schengen ni suspendiran in še vedno velja," je zatrdila. O Višegrajski skupini pa je povedala, da Slovenija vanjo resda ni vključena, a z državami znotraj nje dobro sodeluje.

Na sejo so predlagatelji odstranitve žične ograje iz ZL povabili tudi nekatere predstavnike nevladnih organizacij, ki so podprli njihovo pobudo. Katarina Vučko z Mirovnega inštituta je tako dejala, da zapiranje meja z žico ne rešuje položaja, pač pa begunce izpostavlja še večjemu tveganju.

Miha Pongrac z Amnesty International Slovenija se je strinjal, da ograje še nikoli niso ustavile ljudi, pač pa so jih le prisilile, da so se odpravili na nevarnejše poti. Pisatelj Boris A. Novak je žično ograjo na meji označil za nehuman, sramoten in neučinkovit ukrep.

Seje so se udeležili tudi nekateri predstavniki lokalnih skupnosti z območij ob meji. Opozarjali so predvsem na hude posledice, ki bi jih na območjih ob reki, kjer stoji žična ograja, lahko povzročila večja povodenj.

V razpravi članic in članov odbora so predlagatelji razprave iz vrst SDS, NSi in ZL sledili že opisanim stališčem. Žan Mahnič (SDS) je spomnil na upor občanov Kidričevega, ki so zavrnili možnost postavitve sprejemnega centra za migrante na območju njihove občine. Ocenil je, da bi se utegnilo podobno zgoditi tudi v Kranju, če bi vlada tam želela postaviti center, in opozoril na možnost, da bi se vladi "zgodila ulica".

Med ostalimi so se v razpravi oglasili poslanci SMC. Janja Sluga je v zvezi z odklonilnimi stališči glede žične ograje spomnila na čas, ko je v Slovenijo v enem dnevu prispelo tudi po 10.000 migrantov, in na takratno obremenjenost lokalnega prebivalstva. Nihče si žične ograje ne želi, je dodal poslanec SMC Dragan Matić. Kot je dejal, bodo vsi zadovoljni, ko razlogov za ograjo ne bo več in jo bodo lahko umaknili.

Večina v odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je zavrnila tako priporočila, ki so jih predlagali v SDS in NSi, kot tudi pobudo ZL za odstranitev žične ograje.