##IMAGE-3554746##

Z novim letom so začela veljati določila novega družinskega zakonika, ki urejajo sklepanje zakonskih zvez. Novosti je kar nekaj.

Najočitnejša se nanaša na navzočnost prič pri sklenitvi zakonske zveze. Če bodoča zakonca to želita, sta lahko priči prisotni, lahko pa se odločita tudi za sklenitev zakonske zveze brez prič. Kot pojasnjuje vodja oddelka za upravne notranje zadeve na UE Novo mesto Mihelca Lakner, je navzočnost prič v preteklosti služila dokazovanju sklenitve zakonske zveze, kar pa v sodobnem času ni več nujno, saj se zakonska zveza dokazuje z izpiskom iz matičnega registra. Ker sta priči del tradicionalnega obreda, je ta možnost ohranjena.

Naslednja novost je zakonsko pooblastilo za sklepanje zakonske zveze, ki ga je družinski zakonik podelil županom kot osebam, ki uživajo poseben ugled v družbi. Ti za sklepanje zakonske zveze na območju svoje občine in v času svojega mandata ne potrebujejo več pooblastila načelnika upravne enote, saj so pooblaščeni že po zakonu, medtem ko za sklepanje zakonskih zvez zunaj območja svoje občine župani tako pooblastilo še vedno potrebujejo.

Sicer pa prisotnost pooblaščenca (oz. župana), ki da s svojim nagovorom mladoporočencema poročnemu obredu posebno slovesen pridih, niti ni več potrebna. Zakonska zveza se namreč lahko od letos sklene tudi zgolj v prisotnosti matičarja. »Zahteve po obličnosti in slovesnosti so v takih primerih minimalne,« pravi Laknerjeva.

Kdor pa želi s poroko zgolj pridobiti ustrezen pravni status, npr. državljanstvo ali dovoljenje za prebivanje v Sloveniji, bo ob sumu, da gre za t.i. fiktivno poroko, podvržen posebnemu ugotovitvenemu postopku. »Gre za dodatno ugotavljanje resničnosti dejstev in izpolnjevanja pogojev za veljavno sklenitev zakonske zveze. Vanj se lahko vključi tudi pridobitev podatkov drugih državnih organov, npr. policije. Možno je tudi sočasno ločeno zaslišanje bodočih zakoncev. Možnost vodenja posebnega ugotovitvenega postopka je po zakonu o upravnem postopku v primeru suma fiktivne sklenitve zakonske zveze obstajala že do sedaj, ni pa bila izrecno določena z zakonom,« pravi Laknerjeva.

Če nova zakonodaja postopke na eni strani poenostavlja, pa na drugi omogoča tudi obrede, ki doslej v Sloveniji niso bili predvideni. Družinski zakonik tako prinaša zakonsko podlago za izvedbo ponovitve slovesnosti ob jubileju sklenitve zakonske zveze. Postopek je podoben kot pri poroki, le da se izvaja le vpričo načelnika upravne enote, njegovega pooblaščenca ali župana (matičar ni prisoten).

Stroški sklenitve zakonske zveze (upravnega postopka) ostajajo nespremenjeni. V kolikor obred poteka v uradnih prostorih, ki jih določi načelnik upravne enote, je še naprej brezplačen. V primeru, da se zakonska zveza na izrecno željo mladoporočencev sklepa zunaj uradnih prostorov, sta bodoča zakonca dolžna poravnati s tem nastale dodatne stroške, določene v pavšalni višini 170 evrov.

In še ena novost, ki je večina bodočih zakoncev ne bo opazila: odpravlja se možnost zastopanja enega od mladoporočencev pri obredu. Po stari zakonodaji je bila sklenitev zakonske zveze po pooblaščencu omejena na posebno utemeljene primere, npr. v primeru sklenitve zakonske zveze v visoki starosti ali pri težki bolezni. »To zdaj ni več možno. Sklenitev zakonske zveze je strogo osebno dejanje, zato morata biti pri njej obvezno navzoča oba bodoča zakonca,« poudarja Laknerjeva. Prav veliko porok po pooblaščencu sicer tudi doslej ni bilo. Na UE Novo mesto v zadnjih letih niso zabeležili prav nobene.

So pa v zadnjem desetletju zabeležili precejšen upad števila porok na območju UE Novo mesto. Leta 2007 je bilo tu sklenjenih 277 zakonskih zvez, lani pa le še 175 zakonskih in 2 partnerski zvezi.

Članek je bil objavljen v Dolenjskem listu z dne, 18. januarja 2018.