Pri upokojenem podjetniku in nekdanjem inovatorju Evaldu Vodopivcu iz Stolovnika inšpektorji nadaljevali upravno izvršbo – V dveh izvršbah pred leti odpeljali 690 ton odpadkov – Sam pravi, da ne gre za odpadke, ampak za vredno surovino

Na začetku vasi Stolovnik pri Brestanici, na desni strani ceste, grmovje in drevje prekrivata pogled na domačijo Evalda Vodopivca, nekoč uspešnega podjetnika in večkrat nagrajenega inovatorja. Toda drevje in grmovje prekrivata tudi pogled na ogromne kupe odpadnega materiala, ki se je tam kopičil več desetletij.

V ponedeljek je k 84-letnemu Evaldu Vodopivcu, seveda najavljena, v spremstvu policije prišla inšpektorica za okolje in energijo. Njena naloga je bila nadaljevanje prisilne izvršitve dveh odločb iz let 2006 in 2009.

Malo po 8. uri je pred Vodopivčevo razpadajočo hišo na zemljišču, prekritem s tonami odpadne plastike, embalaže, gradbenega in drugega materiala, že mrgolelo Kostakovih delavcev. S seboj so pripeljali bagre in druge stroje, da bi čim lažje odstranili odpadke, med katerimi so bili ogromni zarjaveli sodi, cisterne, razni neuporabni stroji.

Kot bi bomba 'kresnila'

»Vem, da se marsikomu zdi, kot da bi atomska bomba 'kresnila'. Toda vse to tukaj je surovina, iz katere je mogoče še marsikaj narediti,« pravi izučeni orodjar. Vidno razburjen je tudi sam začel z manjšim bagerjem odstranjevati material in utirati pot, da bi delavci s stroji lahko prišli bližje večjim kosom odpadkov. »To, kar počnejo, je kraja. Sam sem nameraval pospraviti te stvari, in to tako, kot je treba. Oni pa imajo premalo znanja, da bi vedeli, kaj lahko odpeljejo in česa ne. Material bodo prodali, meni pa poslali položnico. Vse mi bodo pobrali. Ne vem, kako bom preživel.«

Več kot dvajset let je imel podjetje z osmimi zaposlenimi. Izdelovali so mline za drobljenje kamenja pa mešalce za beton in podobne stvari. »Nato pa sem izumil posebne mline za mletje plastike in jih patentiral. Veliko sem jih prodal. Takrat sem tudi ugotovil, da je na območju tedanje Jugoslavije ogromno odpadne plastike, in sem jo začel predelovati tudi sam. Vse, kar smo naredili, je šlo v izvoz.«

Pred 25 leti je dobil celo evropska sredstva za izdelavo protihrupnih absorpcijskih ograj za avtoceste. Kot pravi, je imel že zagotovljene kupce v tujini. Nato pa je prišlo leto 2005, ko se je bližnji potok Brestanica razlil in mu poplavil delavnico, stroje, material. »Že ob prvi poplavi leta 1989 sem imel za 400.000 takratnih mark škode. Naslednji dve poplavi leta 1999 in leta 2005 pa sta me spravili na kolena.«

Dve odločbi, tri izvršbe

Leta 2006 je prišla prva inšpekcijska odločba. Takratni Inšpektorat za okolje in prostor je Vodopivcu oziroma njegovemu podjetju Koplast prepovedal predelavo odpadne plastike in plastične embalaže ter odredil, da mora primerno poskrbeti za 360 ton materiala, ki se nahaja na njegovih petih parcelah. Ker obveznosti ni izpolnil, je inšpektorat leta 2008 začel upravno izvršbo, ki pa je bila zaradi omejenih sredstev začasno prekinjena.

Leta 2009 mu je inšpektorat izdal dopolnilno odločbo, ker za objekte in naprave za predelavo plastike ni imel okoljevarstvenega dovoljenja. A obveznosti tudi tokrat ni izpolnil, zato se je leta 2011 izvršba nadaljevala. V obeh izvršbah skupaj so odpeljali več kot 690 ton odpadnega materiala. Stroški so takrat znašali 166.000 evrov, česar pa Vodopivec ni mogel plačati, zato so mu, kot smo leta 2017 poročali v Dolenjskem listu, blokirali račun. Medtem je skušal večkrat svojo pravico izterjati tudi prek sodišč, a neuspešno.

Strah pred ekološko nesrečo

Leta 2017, malo zatem, ko je na odlagališču v Zalogu pri Novem mestu izbruhnil uničujoč požar, je na nevarnost ekološke nesreče v Stolovniku opozorila tudi Krajevna skupnost Brestanica, občina pa je nato inšpekcijo pozvala k ukrepanju. Takrat so na inšpektoratu ocenili, da bi bilo z območja treba odstraniti še okoli 500 ton plastike, ocenjena vrednost izvršbe pa naj bi znašala okoli 200.000 evrov.

Ta teden, torej trinajst let po drugi izvršbi, je Inšpektorat za okolje in energijo izvršbo nadaljeval. Na Mestni občini Krško pravijo, da se zavedajo resnosti okoljevarstvenih problemov, zato podpirajo sanacijo območij, ki so okoljsko nevarna, in pozdravljajo delovanje pristojnih ustanov. Kot dodajajo, v zadnjih dveh letih sicer ne zaznavajo vprašanj občanov na to temo.

Iz aktualne tiskane številke Dolenjskega lista