B. B., arhiv DL

##IMAGE-3363794##

Papež Frančišek je sprejel odpoved službi ljubljanskega nadškofa metropolita Antona Stresa in mariborskega nadškofa metropolita Marjana Turnška. Njunih naslednikov še niso imenovali, bo pa ljubljansko nadškofijo kot administrator začasno vodil novomeški škof Andrej Glavan, ki postal tudi novi predsednik Slovenske škofovske konferenci.

Apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz se na današnji novinarski konferenci v Ljubljani Stresu in Turnšku zahvalil za njuno delo. Današnji dan je označil za "poseben" in posebej poudaril, da "resnično ceni odnos obeh nadškofov", ki sta sprejela poziv papeža Frančiška k odstopu.

"Izkazala sta veliko navezanost na Cerkev, poslušnost in ponižnost. Prosim, da njun odstop vzamete kot znak njune ljubezni do Cerkve," je dejal nuncij. "Tako ne bo nobenih motenj naših odnosov v Svetim sedežem, nasprotno, to bo znak, da vedno delamo skupaj in delamo za izboljšanje Cerkve, kakor nas poziva papež Frančišek," je dejal nuncij.

Nadškof Stres je na novinarski konferenci izrekel iskreno obžalovanje in opravičilo za dogajanje v mariborski nadškofiji, odločno pa zanikal, da bi bila z nadškofom Turnškom glavna krivca za razmere, ki so pripeljale do finančnega zloma.

Nadškof Turnšek, ki se je vsem prizadetim prav tako iskreno opravičil, je pojasnil, da se zaveda soodgovornosti za nastale razmere v mariborski nadškofiji. Kot je dejal, se jih je sicer trudil po svojih najboljših močeh rešiti.

Naslednikov Stresa in Turnška za zdaj še niso imenovali, pač pa sta bila imenovana administratorja obeh nadškofij. Ljubljansko nadškofijo bo tako kot administrator začasno vodil novomeški škof Andrej Glavan, mariborsko pa celjski škof Stanislav Lipovšek.

Odhod dveh najvišjih predstavnikov slovenske RKC je povezan z njuno vlogo pri tveganih poslovnih odločitvah, ki so pripeljale do finančnega zloma mariborske nadškofije. Poslovanje mariborske nadškofije in odgovornost posameznikov je v skladu s kanonskim pravom preiskoval tudi Sveti sedež.

Kot je znano, je ceno za finančno dogajanje v mariborski nadškofiji že moral plačati nekdanji ekonom omenjene nadškofje Mirko Krašovec, ki se je moral umakniti v samostan v Avstriji. Takrat je kardinal Franc Rode komentiral, da gre za cerkveno sankcijo za nekaj, kar je bilo storjeno s kršenjem cerkvenega prava in dodal, da je bila kazen po njegovem mnenju upravičena. Zaradi finančnih težav mariborske nadškofije je leta 2011 s položaja odstopil nadškof Franc Kramberger. Na lastno prošnjo ga je s položaja mariborskega nadškofa razrešil takratni papež Benedikt XVI.

Stres je sicer Nadškofijo Ljubljana od njegovega predhodnika Alojza Urana uradno prevzel 12. januarja 2010, za nadškofa koadjutorja Nadškofije Maribor pa je bil imenovan 31. januarja 2009.

Turnšek pa je mariborski nadškof metropolit postal leta 2011 po upokojitvi nadškofa Franca Krambergerja.

Glavan tudi na čelo škofovske konference

Slovenska škofovska konferenca je po odstopu ljubljanskega in mariborskega nadškofa Antona Stresa in Marjana Turnška izvolila tudi že novo vodstvo. Novi predsednik je novomeški škof in apostolski administrator ljubljanske nadškofije Andrej Glavan, podpredsednik pa celjski škof in apostolski administrator mariborske nadškofije Stanislav Lipovšek.

V SŠK zagotavljajo, da bo delovanje Katoliške cerkve v Sloveniji po odstopu obeh nadškofov, ki sta doslej vodila tudi SŠK, potekalo nemoteno. Člani SŠK so namreč že izvolili novo vodstvo s polnimi pooblastili.

Škofovska konferenca je zbor škofov Katoliške cerkve določenega naroda ali ozemlja, v okviru katerega škofje opravljajo svoje poslanstvo v obliki pastoralne, bogoslužne, katehetske in drugih dejavnosti. SŠK predstavlja najvišjo ustanovo Katoliške cerkve v Sloveniji. Njeno ozemlje sovpada z državnimi mejami. Po statutu so člani SŠK vsi krajevni in pomožni škofje, ki jim je v okviru lastne škofije zaupano posebno poslanstvo.

Člani Slovenske škofovske konference so novomeški škof in apostolski administrator ljubljanske nadškofije Glavan, celjski škof in apostolski administrator mariborske nadškofije Lipovšek, koprski škof Jurij Bizjak, murskosoboški škof Peter Štumpf, ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik in upokojeni koprski škof Metod Pirih.

Nekdanji člani SŠK so upokojeni mariborski nadškof Franc Kramberger, upokojeni ljubljanski nadškof Franc Rode, upokojeni mariborski pomožni škof Jožef Smej, upokojeni ljubljanski nadškof Anton Stres, upokojeni mariborski nadškof Marjan Turnšek ter upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran. Generalni tajnik SŠK je Tadej Strehovec.

Prvi predsednik SŠK je bil ljubljanski nadškof metropolit Alojzij Šuštar (1993-1997), drugi pa ljubljanski nadškof metropolit Rode, (1997-2004). Tretji predsednik je bil od 7. decembra 2004 dalje mariborski škof Kramberger, ki je leta 2006 ob ustanovitvi nove nadškofije in metropolije postal nadškof metropolit. Četrti je bil od 16. marca 2007 dalje ljubljanski nadškof metropolit Uran, peti pa je bil od 11. januarja 2010 dalje ljubljanski nadškof metropolit Stres. Za šestega predsednika je bil danes izvoljen Glavan.

Glavan in Lipovšek bosta sicer po odstopu Stresa in Turnška kot apostolska administratorja vodila ljubljansko in mariborsko nadškofijo. Apostolski administrator ali škofijski upravitelj ima dolžnosti in oblast krajevnega škofa oziroma ordinarija, razen v primerih, ki so po naravi stvari ali po pravu izvzeti. Tistim, ki upravljajo škofijo, je prepovedano storiti vse, kar bi lahko škodovalo škofiji ali škofovskim pravicam. Služba škofijskega upravitelja preneha, ko novi nadškof vzame nadškofijo v posest, so pojasnili na spletnih straneh Katoliške cerkve.