O nuklearki, Kostakovih odpadkih in romskih nasilnežih
Krški občinski svetniki so včeraj predstavili krške zahteve za soodločanje pri umeščanju JEK2.
Svetniki so na izredni seji občinskega sveta med drugim obravnavali predlagane usmeritve Mestne občine Krško za načrtovanje Državnega prostorskega načrta (DPN) JEK2
Ministrstvo za naravne vire in prostor je 1. julija javno objavilo pobudo za pripravo DPN za JEK2, občina pa mora svoje usmeritve posredovati Ministrstvu za naravne vire in prostor do 30. oktobra.
V usmeritvah, ki jih je včeraj potrdil občinski svet, občina zahteva med drugim možnost soodločanja občine v umeščanju JEK2, spoštovanje najvišjih mednarodnih varnostnih standardov, pregledno spremljanje vplivov na okolje in zdravje ljudi, varčno rabo prostora z minimalnimi posegi na obstoječe poselitvene in gospodarske površine, vključitev lokalnega gospodarstva in kadrov v projekt in pravično nadomestilo lokalni skupnosti za omejeno rabo prostora.
V usmeritve je občina zapisala, da morajo v JEK2 uporabiti hladilni sistem, ki bo tak in umeščen v prostor tako, da bo po videzu in vplivih v najmanjši možni meri posegel v okolje. Hladilni sistem so svetniki včeraj posebej vzeli v precep. Pri tem so nekateri, med njimi Mitja Omerzu, predlagali, naj bo v usmeritvah določno zapisano, da prebivalci zavračajo načrtovani 190-metrski hladilni stolp, in da tam, kjer je predviden, prostorsko ni sprejemljiv.
Poslovni direktor GEN energije Bruno Glaser in Martin Novšak sta poudarjala, da končna izvedba in podoba hladilnega sistema še ni določena. Visok hladilni stolp je po Glaserjevih besedah boljša tehnološka rešitev, saj manj vpliva na okolje.
GEN energija
Svetniki so v luči nedavnega odstopa direktorja družbe GEN energija Dejana Paravana razpravljali o prihodnjem vodenju družbe.
Župan Janez Kerin in nekateri svetniki so izrazili skrb nad spremembami pri vodenju skupine GEN v zadnjih letih, kjer se je zamenjalo že več vodilnih delavcev. V njenem nadzornem svetu ni lokalnih predstavnikov. Občinski svet zato naslavlja na vlado, ministrstvo za okolje in Slovenski državni holding zahtevo, da pri imenovanjih na vodilna mesta v družbi GEN energija ravnajo preudarno. Imenovane osebe morajo biti strokovnjaki in uživati zaupanje in podporo lokalnega okolja. »Zavzemamo se za kader iz našega okolja,« je poudaril župan. Novi direktor družbe GEN energija mora biti iz Posavja, je poudaril svetnik Janez Jože Olovec.
Mestna občina Krško poudarja strateški pomen projekta JEK2 za lokalni in državni razvoj. Pri tem je najpomembneje, da bo vodenje projekta potekalo strokovno, pregledno in z občutkom za prostor, v katerem deluje elektrarna. Le z ustrezno izbranimi in lokalno povezanimi vodstvenimi kadri bo mogoče projekt JEK2 uspešno izpeljati ter zagotoviti trajnostno sobivanje z okoljem, hkrati pa ohraniti visoko stopnjo strokovnosti, varnosti in družbene odgovornosti, sporočajo krški mestni svetniki pristojnim državnim mestom.
Kostakovo ravnanje z odpadki
Svetniki so obravnavali tudi delovanje podjetja Kostak. Tamara Vonta je nanizala vrsto podatkov o domnevnem nezakonitem Kostakovem ravnanju z odpadki v njegovem centru za ravnanje z odpadki. Kot je rekla med drugim, tudi fotografije potrjujejo prestavljanje odpadkov ter njihovo zakopavanje tudi več kot pet metrov v vodonosna tla ter prekrivanje z zemljino. Predlagala je sklepe. In sicer, da občinski svet zahteva, da župan v 30 dneh predloži poročilo o ukrepih občine glede domnevnega Kostakovega nezakonitega odlaganja odpadkov na deponiji v Spodnjem Starem gradu.
Mestna občina Krško mora na skupščini družbe Kostak zahtevati imenovanje posebnega revizorja, ki bo opravil posebno revizijo določenih poslov družbe, izvedenih v zadnjih petih poslovnih letih. Župan mora z rezultati te revizije v sedmih dneh po prejemu seznaniti občinski svet.
Župan se je zahvalil za predlagane sklepe, kar se da razumeti, da v njih najde podporo občinskega sveta za svoje prihodnje poteze v zvezi s Kostakom. Občinskemu svetu je predlagal dva sklepa za večji vpliv občine v Kostaku. V nadzornem svetu družbe Kostaka mora spet dobiti mesto predstavnik občine, Kostakov nadzorni svet pa mora imenovati dodatnega člana v upravo družbe. Svetniki so potrdili predlagane sklepe Tamare Vonta in župana.
Kostakove delnice
V zvezi s Kostakom so razpravljali tudi o delnicah te družbe. Tamara Vonta je vprašala, A kako je mogoče, da občina kot uradno največji lastnik že dlje časa v Kostaku nima več glavne besede.
Občinski svetniki v Krškem so na junijski seji izvedeli, da je naprodaj pet odstotkov Kostakovih delnic, vrednih nekaj več kot milijon evrov. Kdo jih prodaja in komu, ni bilo znano. Občina ima po statutu družbe predkupno pravico, je rekla svetnica, kritična do tega, da občina ni izkoristila predkupne pravice.
»Če bi občina kupila te delnice, bi se približala večinskemu lastništvu v Kostaku, s čimer njene delnice ne bi bile več 'zaklenjene'. Če bi na skupščinah želela priti do večine, s katero bi lahko imenovala nadzornike po svoji volji, bi morala v svoj tabor pritegniti le koga od množice manjših delničarjev. Recimo občino Kostanjevica na Krki, ki obvladuje skoraj štiri odstotke Kostaka. Zakaj nam to ni v interesu oziroma komu ni?« je spraševala Tamara Vonta.
Župan Janez Kerin je pojasnil, da statut družbe Kostak dopušča, da delnice lahko kupi tudi nekdo drug, mimo občine.
Romska skupnost in ostali prebivalci
Občinski svetniki so obravnavali tudi romsko skupnost v Mestni občini Krško. Pri tem so izhajali tudi iz podatkov občine: prebiva v Mestni občini Krško prebiva okrog 400 Romov, kar pomeni 1,5 odstotka prebivalcev občine. Največje romsko naselje je Kerinov Grm z več kot 370 prebivalci.
Kerinov Grm je problematičen z varnostnega vidika, je povedal načelnik policijske postaje Krško Peter Molan.
»Kerinov Grm je preveliko naselje. Od tam si nekatere družine želijo, a nimajo kam oditi,« je poudarila Tamara Vonta.
Župan Janez Kerin je zavrnil kritiko na rovaš občine in rekel, da občina z ukrepi podpira Rome, ki želijo se želijo izseliti iz romske skupnosti.
Tamara Vonta je bila tudi kritična do odklonilnega odnosa do vseh Romov. Niso nasilneži samo Romi. Tudi v Novem mestu nedavno pred samim tragičnim dogodkom niso bili nasilneži Romi. In tudi nekaj ur po tistem v Brežicah niso bili nasilneži Romi, je dejala. Težava pri Romih so romski »gangsterji«. Težava romske skupnosti je, da v naseljih zdaj ni več vodij, kakršni so včasih imeli glavno besedo v skupnosti. Mladi nasilneži iz romske skupnosti so, kot je rekla, plen kriminalcev, ki Rome zvabijo v svoja početja, je menila Tamara Vonta, ki se zavzema za sodelovanje z Romi in nasprotuje njihovemu izključevanju.
Edina rešitev, ki pa bo dala rezultate šele čez leta, je izobraževanje romskih otrok, s čimer se ti oddaljijo od okolja, ki zanje pomeni začaran krog kriminala in družbene izključenosti, je menil Sebastjan Komočar, ki je prepričan, da je rešitev naloga države.
Ko gre za položaj romske skupnosti pa je po mnenju več svetnikov pomembno dosledno spoštovanje zakonodaje; že obstoječa omogoča učinkovitejše ukrepanje.
Občinski svet je sprejel sklepe, v katerih po županovih besedah ne zahteva ničesar takega, česar ne bi zahteval že doslej. Sklepi pozivajo k radikalnim spremembam na več področjih, kar vključuje med drugim okrepljen policijski nadzor na izpostavljenih območjih in dosledni pregon kaznivih dejanj. V razpravi je več svetnikov izrazilo skrb nad tem, da po učinkoviti policijski obravnavi storilci kaznivih dejanj niso kaznovani. Pri tem so s prstom pokazali na tožilstvo in sodstvo, češ da ne izpelje postopkov do konca.
Potem ko policija odkrije in obravnava storilca, se v veliko primerih zadeva ustavi že na tej stopnji. Mnogi, ki sprva prijavijo kaznivo dejanje, namreč v kateri od naslednjih faz postopka odstopijo od pregona, tudi iz strahu pred posledicami zase, je povedal načelnik policijske postaje Krško Peter Molan.
E-novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
