Dolenjski list
© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov

Gradili naj bi ga tudi za hrvaški del


A. K.
8. 12. 2008, 00.00
Posodobljeno
09. 12. 2008 · 07:11
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

vladislav_kroselj_3.jpg
A. K.
Direktor ARAO Vladislav Krošelj je poudaril, da mora država, v kateri odpadki nastajajo, tudi po mednarodni konvenciji ustrezno poskrbeti za odpadke. (Foto: A. K.)

##IMAGE-3310492##

Problematika iskanja ustrezne lokacije odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO), ki je dolga že več kot desetletje, tudi po včerajšnji več kot pet ur trajajoči izredni seji krškega občinskega sveta ni nič bližje rešitvi. Krške svetnike je namreč poleg nedavno spremenjene Uredbe o merilih za določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta zmotilo tudi prvič javno izraženo načelo Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO), da naj bi bodoče odlagališče gradili tudi za hrvaški del odpadkov.

Najverjetnejše odlagališče z vlaganjem odpadkov v vkopane silose, ki naj bi bilo po prvotnih načrtih zgrajeno že do leta 2013, je bilo v dosedanji javni razpravi vseskozi jasno označeno kot odlagališče za slovenski del odpadkov. Na današnji izredni seji pa je direktor ARAO Vladislav Krošelj javno razkril potihoma sicer že nekajkrat omenjeno možnost, da naj bi Slovenija poskrbela tudi za hrvaški del odpadkov.

"Uvajamo odlagališče za vse nizko in srednje radioaktivne odpadke, ki nastajajo v Sloveniji, saj želimo kompletno rešitev za odpadke," je bil jasen Krošelj.

Ob umeščanju prvih dveh silosov v prostor naj bi tako v prihodnosti pustili možnost za širitev še dveh silosov do leta 2037, v katerih naj bi bilo skupno prostora za skoraj 18 tisoč kubičnih metrov radioaktivnih odpadkov. Investicija v odlagališče naj bi se v tem primeru iz 90 milijonov evrov povečala za približno tretjino, vendar pa še vedno ni jasno, ali bo svoj delež za odlaganje odpadkov plačala tudi Hrvaška, kot je to zapisano v meddržavni pogodbi.

Krški svetniki bi morali tako o gradnji bodočega odlagališča odločati najkasneje do 31. marca naslednje leto, kar pa je po mnenju svetnikov precej velik pritisk.

"Bojimo se, da bomo v zelo kratkem času postavljeni pod dejstvo v smislu vzemi ali pusti," je povedal Branko Janc.

Svetniki so se zato zavzeli, da Služba vlade za zakonodajo še enkrat preuči spremenjeno uredbo, ki naj bi bila po njihovem mnenju napisana predvsem v korist sosednjih občin.


© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o.

Vse pravice pridržane.