J. A., arhiv DL

##IMAGE-3628465##

V Črnomlju so zaradi tehničnih ovir ob Kolpi, težav in škode, ki jih povzroča žična ograja, razpravljali z državnim sekretarjem Andrejem Špengo. Medtem ko so domačini zahtevali, da se žična ograja iz Pokolpja popolnoma umakne, jim je Špenga obljubil le, da bo njihove zahteve prenesel vladi in da bodo najbolj problematična mesta še enkrat preverili.

Črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič je po sinočnjem sestanku v Črnomlju povedala, da je sekretar ministrstva za notranje zadeve Špenga črnomaljskim ribičem, lovcem, predsednikom obmejnih krajevnih skupnosti, turističnim delavcem in drugim udeležencem pogovora obljubil, da bodo še enkrat preverili določena mesta ob reki, kamor žična ograja ne sodi, in skušali ugotoviti možnosti omilitev stanja s postavitvijo t. i. panelne ograje.

Špenga je svoje sogovornike tudi obvestil, da ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pripravlja metodologijo za ugotavljanje škode, Belokranjci pa so mu odvrnili, da bi morala biti ta že pripravljena, je dodala županja.

Sicer pa so ljudje ob Kolpi nezadovoljni, saj "Kolpa take mreže na svojem obrežju ne zasluži". Ob ograditvi Kolpe je tako vprašljiva uporaba vseh kopališč, kampov in jezov, močno ogrožena pa je tudi divjad, ki prehaja reko ali se v njej napaja, je še povedala Čemas Stjepanovičeva.

Žični ograji ob meji nasprotujejo tudi v občini Kostel s 26 kilometri Kolpine struge. Tamkajšnja županja Lili Butina je povedala, da je glavnina Kolpinega obrežja že ograjena, ograja pa naj bi po mnenju tamkajšnjih prebivalcev močno ogrozila občinski turizem.

V Kostelu se je izoblikovala tudi civilna pobuda, ki zbira podpise proti ograji na meji. Podpise zbirajo tudi na svoji spletni strani in v Kočevju na ploščadi v središču mesta, predstavnik pobudnikov Stanko Nikolić pa je povedal, da ob koncu tedna pričakujejo že šest tisoči podpis in da bodo peticijo proti ograji z rezili predali vladi.

Sicer pa v kostelski Fari Turistično društvo Kostel, kot smo poročali, v nedeljo pripravlja protestni pohod ob žici na meji ob Kolpi. Njegovi udeleženci se bodo zbrali ob 9.30 in pol ure pozneje krenili na približno 2,5-kilometrski pohod do vasi Savski Laz. Žično ograjo ob poti nameravajo tudi simbolično okrasiti, po besedah organizatorjev pa pričakujejo predvidoma 150 pohodnikov.

Nezadovoljstvo s postavitvijo žične ograje se krepi tudi na Primorskem. Na družbenem omrežju Facebook je tako nastala skupina Proti bodeči žici v Istri in drugod ter za soboto napovedala shoda "Proti žici, za humano Evropo" v Brezovici pri Gradinu in Dragonji.

Šefic: Zaradi možnih sprememb migracijskih tokov tehnične ovire na celotni državni meji 

Odločitev vlade o postavitvi tehničnih ovir na meji s Hrvaško je po besedah državnega sekretarja na notranjem ministrstvu Boštjana Šefica popolnoma upravičena. Ker se lahko migracijski tokovi v prihodnje spremenijo, pa je treba ukrepe sprejemati za celotno državno mejo, je poudaril na novinarski konferenci po seji vlade.

Šefic je včeraj znova poudaril, da je osnovni namen tehničnih ovir uravnavanje migracijskega toka, njihov cilj pa nadzor nad prehajanjem državne meje. Poudaril je, da gre samo za začasne ovire, ki jih bodo umaknili takoj, ko bodo ocenili, da lahko tak ukrep nadomestijo z drugimi.

Ob tem je poudaril, da so v zadnjih tednih imeli tudi napovedi, da se lahko migracijski tokovi spremenijo, ene od možnih so tudi "južne variante" migracijskih poti. Zato lahko ta migracijski tok v državo pride na drugem koncu meje kot do zdaj, kar po besedah Šefica pomeni, da je treba ukrepe sprejemati za celotno državno mejo.

Do torka so po njegovih besedah postavili približno 137 kilometrov ograje, in sicer na 36 različnih lokacijah - od Gibine v Razkrižju do Dragonje v Kopru. To vse so po Šefičevih besedah območja, za katera obstajajo ocene tveganja, da bi preko njih lahko večje število migrantov nenadzorovano prišlo v Slovenijo v primeru preusmeritve migracijskih tokov. Ob tem je poudaril, da slovenska meja ostaja odprta, a nadzorovana. Prepričan je, da bodo s tem ukrepom prispevali k zagotavljanju ustrezne stabilnosti in varnosti v državi.

Šefic priznava, da ograja prinaša tudi negativne posledice, predvsem za živali. Zato so se odločili, da bodo uporabili kemične snovi, ki odvračajo živali, ter električne pastirje in naletne ograje. Z lovci se tudi dogovarjajo, da bi nekaj delov ograje odprli za prehode živali. Koordinator teh aktivnosti bo lovska zveza, je še pojasnil državni sekretar.

Zaradi ograje so zaskrbljeni tudi prebivalci ograjenih območij, zlasti v Beli krajini in na Primorskem. Tako bodo denimo v soglasju z lastniki kampov ob Kolpi postavili panelne ograje, ki so zanje bolj vzdržne, in naredili nekatere prehode, kar je pomembno zlasti za ribiče, da bodo lahko gospodarili z reko. "V dialogu z lokalnimi skupnostmi bomo torej naredili maksimalno, kar se da, da na eni strani zagotovimo varnost prebivalcem in na drugi strani sledimo željam prebivalcev in varujemo živali," je dejal.

Razmišljajo tudi o pogovoru s predstavniki istrske županije, da bi jim pojasnili, da postavljanje ograje ni usmerjeno proti Istranom in turizmu, nasprotno, gre za to, da zagotovijo normalno delovanje tega območja.

Napovedal je še, da bodo v prihodnjem tednu ocenili položaj in začrtali aktivnost glede prihoda beguncev. Ocenjujejo sicer, da bo migracijski tok obdržal sedanjo intenzivnost, če ne bo bistvenih novih okoliščin. Če pa bodo Nemčija in nekatere druge države omejile število beguncev, ki jih bodo sprejele, pa bo to vplivalo tudi na nadaljnje aktivnosti Slovenije, ki bo morala v tem primeru omejiti vstop v državo, je dejal.

V zadnjem času sicer po besedah državnega sekretarja izrazitih posebnosti, kar se tiče migracijskega toka, ni bilo. Tok se nekoliko umirja, a migranti po zahodnobalkanski poti še vedno prihajajo. V zadnjem času jih v Slovenijo na dan vstopi med 2500 in 5000, je dodal.

Skupaj je doslej v Slovenijo prišlo 330.206 beguncev, njihova struktura pa se v zadnjem obdobju bistveno ne spreminja. Še vedno je največ Sircev, sledijo Afganistanci, Iračani, Pakistanci in ostali. Zaradi manjše intenzitete migracijskega toka pa se je zmanjšalo število policistov in vojakov, ki delajo z begunci in nadzorujejo državno mejo.

Do torka je sicer v Sloveniji za azil zaprosilo 127 ljudi, je še pojasnil državni sekretar. Doslej so rešili 45 prošenj, od tega so štirim prošnjam za mednarodno zaščito ugodili.

Šefic je včeraj spregovoril tudi podjetju Minis, ki je dobilo posel za postavitev ograje, in sicer s postopkom neposrednih pogajanj brez predhodne objave. Spomnil je, da je vlada sprejela odlok, s katerim je določila, da migracije pomenijo izredne varnostne dogodke, kar pomeni, da je treba zagotoviti hiter in učinkovit nadzor državne meje. "V teh primerih je nemogoče peljati redne postopke javnega naročanja, zato se je peljal ustrezen postopek s pogajanji brez predhodne najave v skladu z zakonom o javnem naročanju," je pojasnil Šefic.

Pridobili so tri ponudbe in "na podlagi celovite ocene in vseh pogojev" izbrali Minis. "Gre torej za popolnoma normalen postopek, izveden v skladu z zakonodajo. To podjetje tudi nima nobene zveze med katerokoli politično stranko in ministrstvom. To moram izrecno poudariti," je še dodal.

"Ministrica za notranje zadeve ima sicer vedno možnost zahtevati izredno revizijo in ukrepati, če bi revizija pokazala kakšne nepravilnosti. A za zdaj se je izvajalec pokazal kot korekten in izpolnjuje vse svoje obveznosti," je še med drugim dejal državni sekretar.