S. R.

Z razpisom bo generalni direktor Policije Damjan Petrič iskal novega direktorja Policijske uprave (PU) Novo mesto. Zdajšnji šef Igor Juršič ni odstopil, ampak je po ugotovitvah nadzora, ki so ga opravili po razkritju nepravilnosti pri policijski obravnavi dogodkov v noči tragičnega napada na Aleša Šutarja, sam predlagal, da službovanje zaradi zagotavljanja višjih standardov dela nadaljuje na drugem področju, kjer da ima bogate izkušnje. Ukvarjal se bo s področjem zasebnega varovanja in dela v večkulturni skupnosti.

Šutarjev zakon in nadzor

PU Novo mesto začasno vodi Bor Jeglič, ulice ne bodo naenkrat pod kamerami

Petrič je pojasnil, da v zadnjih treh letih 17 nadzorov nad delom PU Novo mesto ni pokazalo pomembnih pomanjkljivosti, prav tako nepravilnosti, ugotovljene v noči tragičnega dogodka, niso bile takšne, da bi lahko spremenile njegov potek.

Je pa nadzor, ki ga je odredil, pokazal na pomanjkljivo koordinacijo številnih policijskih enot, napotenih na jugovzhod države, pa tudi na nejasno hierarhijo vodenja in odločanja. Bora Jegliča, pomočnika direktorja ljubljanske policijske uprave, je prepoznal kot začasnega vodjo PU Novo mesto.

Juršič pa se seli na Generalno policijsko upravo. "Z novo spremembo sistemizacije bodo vsi višji policijski svetniki, ki so premeščeni v vodstvo policije pod generalnega direktorja, spadali v novo službo za razvoj doktrine slovenske policije in tam razvijali svoje znanje, ki ga nesporno imajo," je ob tem dejal Petrič. Prepričan je namreč, da mora policija strokovna znanja stalno nadgrajevati. "Moje vodilo je, da tisto, kar smo delali včeraj, lahko delamo še danes, jutri moramo zadeve izboljšati, ker se razmere okrog nas spreminjajo," je opozoril.

Slovenska policija varnost vzdržuje z manj zaposlenimi in novimi nalogami, je opozoril njen generalni direktor Damjan Petrič. Policiste je označil za čarovnike, ker jim to uspeva. Zaveda se, da so brez zaupanja javnosti sami sebi namen. Napoveduje predvidljiv karierni sistem z močnimi vodji. "Dvigniti moramo profesionalnost," je odločen. Petrič, ki je vodenje policije prevzel januarja, poln mandat pa je dobil šele oktobra, zatrjuje, da njegovega imenovanja ni nihče pogojeval z ničimer. Je pa sam postavil pogoj, da bo funkcijo sprejel le, če bo lahko organizacijske in sistemske nepravilnosti v policiji izboljšal

Na vprašanje, kaj se je dogajalo v policiji pred tem in ali drži, da je bila politizirana, zdaj pa ni več, je zmajal z glavo. Kot je dejal, težko sodi, ali se je v preteklosti kdo v kadrovanje policije vmešaval, če pa bi to ugotovil sam, "bi se prvi dvignil s tega položaja".

"Nobena elita, ne politična ne gospodarska, se ne sme vpletati v delo policije. Naloga generalnega direktorja je, da tukaj postavi resno piko," je poudaril. "Kakršnekoli drugačne rešitve pokažejo na slabost sistema in zmanjšujejo zaupanje v policijo," je dodal.

Tudi sam ni nikoli imenoval neposrednega podrejenega brez neodvisne strokovne presoje. Pri vsakem imenovanju je pridobil mnenje strokovne komisije, ki je na podlagi vnaprej določenih meril preverila, kateri kandidat je najbolj usposobljen.

Šutarjev zakon

Dodatna pooblastila, ki jih prinaša Šutarjev zakon, ki je začel veljati v sredo, niso le odraz trenutne družbene klime, ampak tudi dolgo pričakovani odgovor na zgolj nekatere potrebe in predloge policije.

Ta že dalj časa opozarja, da brez sodobne tehnične opreme ne more preiskovati novih oblik kriminala, kot je kibernetski kriminal, spolne zlorabe otrok na spletu, spletne goljufije in podobno, prav tako težko izsledi hudodelske družbe, ki med seboj komunicirajo prek različnih kriptiranih aplikacij. Tega jim tudi Šutarjev zakon ne prinaša, bodo pa lažje nadzirali varnostno-tvegana območja.

Petrič se zaveda, da se z vsakim pooblastilom policije po eni strani javnost odpoveduje zasebnosti, po drugi strani "pa ima danes danes že vsak otrok dron s kamero, ki ga lahko uporablja, policija pa ne".

Dodal je, da je namen ukrepov iz Šutarjevega zakona, ki predvidevajo nadzor, preventiven. "Raziskave v tujini pokažejo, da tam, kjer je videonadzorni sistem, storilci po navadi ne izvršujejo kaznivih dejanj," je bil jasen. Vsem tistim, ki menijo, da bi bilo bolje, če bi policisti opazovali neko območje z daljnogledi, pa sporoča, da je za kaj takega policistov premalo. Poleg tega so tako njihova kot pričevanja drugih prič pogosto prevpraševana na sodišču, posnetek pa nudi jasen dokaz, brez potrebe po izpostavljanju prič.

Za nakup tehnične opreme za policijo je v Šutarjevem zakonu opredeljeno 1,2 milijona evrov sredstev, kupili bodo dodatne kamere, drone, protidronsko zaščito in sistem za prepoznavanje registrskih tablic.

Bi si pa želel, da bi v zakonu ostala tudi možnost sodnega tehtanja nezakonito pridobljenih dokazov, saj se mu zdijo nekatere omejitve, ki veljajo danes, nesprejemljive. Zlasti ga moti retroaktivnost, ko sodišče po več letih ugotovi, da neka odredba, ki je bila v času storjenega kaznivega dejanja zakonita, danes to ni več.

Tako je nanizal več primerov, ko je policija prišla do storilca, mu celo zasegla nedovoljene predmete, na primer drogo, a po izločitvi ostala brez dokazov.

Problem je tudi, ker so nekatera prikrita preiskovalna dejanja v drugih državah dopustna, pri nas pa ne. "Vse spremembe zakona o kazenskem postopku v zadnjih 30 letih so šle v prid osumljenca," je bil kritičen. "Zame je nesprejemljivo, da storilci izbirajo, kje se jim splača biti obravnavan. Slovenija ne sme postati oaza za storilce, v kateri bodo postopki pregona bolj zakomplicirani, kazni pa milejše," je dodal.

Napovedal je tudi reorganizacijo preostalega dela policije, kar da ne bodo zgolj kozmetični popravki, začeli pa bodo prav pri službah, ki sodijo pod Generalno policijsko upravo. "Ugotoviti moramo, kaj je treba optimizirati ob dejstvu, da nas je čedalje manj in da več delamo," je povedal.

Jure Klobčar