M24.si

Preoravanje njiv za poznejše poljščine, kot je koruza, je dovoljeno po 15. februarju. S tehnološkega vidika se takrat začne tudi pravi čas, da humus, ustvarjen z dosevki, pozitivno vpliva na pridelavo koruze in drugih poljščin v kolobarju.

Če dosevke podorjemo prezgodaj, se njihov pozitiven učinek močno zmanjša. Optimalen čas preoravanja oziroma zadelave prezimnega dosevka določimo glede na vrsto rastlin za podor in glede na poljščino, ki jo bomo sejali. S tem dosežemo učinkovito izrabo humusa, dobro strukturo in zdravje tal ter pomembno vplivamo na dober pridelek koruze.

Uničenje dosevkov je predvideno izključno z mehansko obdelavo tal, s plugom ali  konzervirajočo oziroma zmanjšano obdelavo tal. Raba herbicidov pri tem ni predvidena niti dovoljena.

Ob podoru dosevkov iz skupine križnic ali trav ter njihovih mešanic, ki niso bile gnojene, zaoravanje izvedemo od dva do tri tedne pred načrtovano setvijo naslednje poljščine. Podoben čas je potreben tudi za predelavo rastlinskih ostankov ob pričakovanem sušnem obdobju. Pri zaoravanju metuljnic oziroma detelj pa zadošča oranje teden do nekaj dni pred setvijo.

S pravilnim časom zadelave dosevkov preprečimo negativen vpliv t. i. imobilizacije dušika, ki lahko povzroči zastoj rasti naslednje kulture v kolobarju. Temu se lahko izognemo tudi s temeljnim gnojenjem koruze in drugih poljščin z dušikovimi gnojili, zlasti z uporabo živinske gnojevke pred zadelavo dosevkov v tla. Gnojenje izvedemo v priporočenem odmerku za koruzo oziroma druge poljščine ali vsaj s 40 kg čistega dušika na hektar (15–20 m³ gnojevke/ha).