© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Projekt nove šole
Čas branja 3 min.

V Krmelju v prihodnjih letih nova šola za 189 učencev


Dragana Stanković
20. 6. 2025, 06.45
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Sevniški občinski svetniki so na zadnji seji največ časa posvetili projektu nove šole v Krmelju. Ker gre za kar 11 milijonov evrov vredno naložbo, se nekateri bojijo, da bi zaradi tako velike investicije zastale vse druge naložbe. Kljub temu so projekt in investicijski program potrdili.

Nova šola Krmelj projekt idejna skupaj.jpg
Občina Sevnica
Idejna zasnova nove OŠ Krmelj

Krmeljska šola, ki jo letos obiskuje 113 otrok, deluje na dveh lokacijah v razdalji enega kilometra, kar je izziv tako z vidika logistike kot organizacije pedagoškega dela. Ob tem je starejša, skoraj sto let stara »zgornja« šola v zelo slabem stanju, pojavljajo se razpoke, odpada stropni omet, primanjkuje tudi zunanjih športnih površin. Nova šola, ki bo na lokaciji novejše »spodnje« šole, je zato nujno potrebna, je poudarila Mojca Sešlar, vodja oddelka za družbene dejavnosti na Občini Sevnica.

Nova šola za 189 otrok

V letu 2020 je izbrani izvajalec začel s pripravo projektne dokumentacije, na podlagi katere so izdelali idejno zasnovo. Vrtec, telovadnica in kotlovnica se ohranijo, montažni objekt iz leta 1980 se poruši in zgradi nov s skoraj 2400 kvadratnih metrov uporabne površine. Šola, v kateri bo prostora za 189 otrok, bo v treh etažah, s pokritim hodnikom pa bo povezana s telovadnico in vrtcem, ki ga bodo dogradili z dvema igralnicama. Zgrajena bo tudi nova čistilna naprava, urejenih bo 49 novih parkirišč.

Nova šola Krmelj tloris.jpg
Občina Sevnica
Idejna zasnova nove OŠ Krmelj

Kot pravi Sešlarjeva, je bila leta 2022 ocenjena vrednost projekta, vključno z vso komunalno in prometno infrastrukturo ter opremo za šolo in vrtec, 9 milijonov evrov, letos pa je zaradi višjih cen narasla že na 11 milijonov. »V juliju bo objavljen razpis ministrstva za vzgojo in izobraževanje, ki je na voljo približno vsakih pet let. Nazadnje smo se nanj prijavili za gradnjo OŠ Ane Gale. Če ta 'vlak' zdaj zamudimo, nam bo ušel za naslednjih pet let,« dodaja Sešlarjeva.

Zahteven teren

Vodja projekta iz družbe Savaprojekt Tina Božičnik je ob tem izpostavila zahtevnost erozijskega in poplavnega terena, zaradi česar je bilo potrebno opravili analizo poplavne varnosti v okviru hidrološko-hidravlične študije. Ureditev območja in infrastrukture tako predstavlja velik del celotne naložbe, je pa, kot je ob tem poudarila Božičnikova, najprej potrebno primerno utrditi in pripraviti teren, šele nato bo mogoča gradnja samega objekta.

Ivan Orešnik.JPG
Dragana Stanković
Ivan orešnik

Svetnik Ivan Orešnik (SDS) je ob tem menil, da bi bilo dobro morda razdeliti projekt na infrastrukturni del in gradnjo same šole, »da vemo, kaj so ti in oni stroški«. »Predlagam tudi, da se projekt sfinancira skozi neko daljše obdobje, sicer bo proračun kar malo pregorel. Tako pa bi ostal 'prostor' še za kaj drugega,« je dejal.

Dvomi o racionalnosti projekta

Po mnenju svetnika Božidarja Groboljška (SLS) projekt ni najbolj racionalen, saj so na razdalji manj kot 10 kilometrov kar tri šole, poleg Krmelja še v Tržišču in Šentjanžu, v razredih pa je v povprečju 13 do 15 otrok. »A včasih je odločitev pač politična, ne racionalna. In politična odločitev je, da Krmelj mora imeti šolo. Navsezadnje pa bo tudi nova kulturna dvorana, o kateri se pogovarjamo že leta, politična odločitev in ne racionalna, saj bo dvorana delovala z izgubo. Toda Sevnica jo pač nujno potrebuje. Glasoval bom za šolo Krmelj, ampak naj bo prva naslednja velika investicija res kulturna dvorana,« je dejal Groboljšek.

»Projekt absolutno podpiram, saj si kraj zasluži urejeno, moderno šolo,« je dejal Rok Petančič. Toda ob tem se sprašuje, ali ni projekt morda predimenzioniran, glede na to, da šolo trenutno obiskuje 113 otrok, za prihodnja leta pa tudi nič ne kaže, da bo otrok kaj več, saj v kraju tudi ni predvidenih večjih novogradenj za mlade družine.

Rok Petancic.JPG
Dragana Stanković
Rok Petančič

Pomisleke ima tudi glede samega pridobivanja sredstev, zato poziva k razsodnosti. »Hkrati se moramo zavedati, da medtem, ko se bo ta projekt izvajal, drugih večjih projektov ne more biti.«

Računajo na državna sredstva

Po besedah župana Srečka Ocvirka od ministrstva pričakujejo okoli 2,5 milijona evrov, računajo tudi na sredstva Eko sklada in še kakšna. »Investicijska dokumentacija se potem prilagodi dinamiki financiranja ministrstva in ostalih. Zagotovo pa bo še prej potrebno preveriti, katere dele projekta je še možno racionalizirati,« je dejal.

Ocvirk na seji.JPG
Dragana Stanković
Župan Srečko Ocvirk

Svetniki so na koncu potrdili projekt in investicijski program, pod pogojem sofinanciranja z državnimi sredstvi. Poleg tega bodo projekt racionalizirali še pred izvedbo javnega razpisa za izbor izvajalca.


© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o.

Vse pravice pridržane.