Pexels (Pavel Danilyuk)

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Zato številni starši otroke odpeljejo k zasebnim specialistom na Hrvaško, kjer so na vrsti takoj. Večino stroškov jim povrne slovenska zdravstvena zavarovalnica, medtem ko zdravljenje pri slovenskih zasebnikih brez koncesije ni krito. Lani je bilo za ortodontske storitve na Hrvaškem namenjenih 1,5 milijona evrov.

Razlogi za izjemno dolge čakalne dobe so različni. Na ZZZS pravijo, da ortodontov ni premalo, izkušnje staršev, ki na prvi pregled čakajo več let, pa kažejo, da je dostopnost kljub temu slaba.

»Če bi jih bilo res dovolj, bi se moja hčerka zdravila v Novem mestu ali okolici, ne pa v Zagrebu,« pravi Novomeščanka, mama treh otrok, ki je dve leti in pol svojo hčer vozila v eno izmed zagrebških zasebnih klinik.

»Stara je bila dvanajst let, ko ji je njena zobozdravnica v novomeškem zdravstvenem domu izdala napotnico za ortodonta z oznako hitro. Imela je hude nepravilnosti zob in zdravljenje je bilo potrebno čim prej. Že zobozdravnica naju je opozorila, da bo težko priti do ortodonta, in ko sem začela klicati naokrog, sem ji lahko le pritrdila. Pri vseh ortodontih v javnem zdravstvu in koncesionarjih sem naletela na podoben odgovor – na vrsto bi prišla čez štiri leta ali več. To pa je bilo za nas nesprejemljivo,« opisuje sogovornica.

Kolegica ji svetovala zagrebško kliniko, na kateri je tudi sama imela dobre izkušnje. »Takoj sem poklicala in hčerko bi lahko sprejeli že naslednji dan. Neverjetno! Pozanimala sem se še na ZZZS, kako je s plačilom, in izvedela, da je treba vso dokumentacijo z računi poslati k njim, upravičeni pa smo do povrnitve 80 odstotkov zdravljenja, torej ne čisto vsega. A seveda smo izbrali to pot.«

Pexels (Cottonbro)

S storitvijo na Hrvaškem je zadovoljna. »Vse je utečeno, vsi so zelo prijazni, ustrežljivi, prilagodljivi in tudi dobro delajo. Že na začetku smo dobili celoten načrt terapije. Hčerko sem tja vozila na šest tednov, večinoma je imela svojo ortodontinjo, ki jo je vseskozi spremljala. Hči bo kmalu stara petnajst let in bo postala srednješolka, terapija pa je končana, in v začetku julija greva le še na kontrolo. Zelo je zadovoljna in to največ šteje,« pravi mama.

Celoten strošek zdravljenja bo znašal približno 3.500 evrov. Večino bo povrnila zavarovalnica, staršem pa ostanejo še potni stroški in porabljeni čas. A kot pravi sogovornica, so mnogi za hitrejše zdravljenje pripravljeni žrtvovati še veliko več.

»Čakalnica je polna Slovencev z vseh koncev naše države, tam sem srečala tudi veliko Novomeščanov. Zaradi politike strogega ločevanja zasebnega in javnega zdravstva naša zavarovalnica financira zasebnike ortodonte v tujini, domačih pa ne. Naj razume, kdor more! Dokler bo tako, bomo starši pač iskali pomoč drugje.«

Tretjina napotnic prezgodnjih

Da je treba dostopnost do zdravnika v Sloveniji izboljšati s krepitvijo javne zdravstvene mreže in ne z zasebno zdravstveno mrežo, meni Tatjana Mlakar, vodja območnih enot Novo mesto in Krško Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

»V zasebni zdravstveni mreži bi moral pacient zaradi samoplačniških cen kljub urejenemu zavarovanju za opravljeno storitev še dodatno doplačevati. Marsikatera zavarovana oseba tudi ne bi bila sposobna vnaprej založiti nekaj sto ali tisoč evrov ter pozneje uveljavljati delno povračilo stroškov pri ZZZS, ki bi bilo nižje, saj ZZZS zaradi načela gospodarnosti ne more priznavati samoplačniških cen, ki bi bile višje od realnih cen v javni mreži, ki so določene na podlagi stroškovnih analiz.«

Pexels ( Kampus)

Dodaja, da je ortodontov pri nas dovolj – ZZZS danes plačuje 98 ortodontskih timov –, a slovenski zavarovanci na podlagi evropske direktive o čezmejnem zdravstvenem varstvu vseeno odhajajo na zdravljenje v tujino. Kot pove Mlakar, so razlogi za dolge čakalne dobe v ortodontiji predvsem širok obseg pravic, nekritično napotovanje otrok na ortodontsko zdravljenje in visoka pričakovanja staršev, saj je po mnenju ortodontske stroke delež otrok, ki so vključeni v ortodontsko obravnavo, bistveno višji kot v evropskih državah.

»Omenjena dejstva povzročajo t. i. pomanjkanje terapevtov in dolge čakalne dobe. Skladno z ugotovitvami Slovenskega ortodontskega društva je bilo že pred časom ugotovljeno, da je skoraj tretjina otrok k ortodontu napotenih prezgodaj, samo preventivno ali na željo staršev, ko še ni prepoznana potreba za ortodontsko zdravljenje, in predvsem za to, da se uvrstijo v čakalno vrsto. To pa pomeni, da je treba izboljšati tudi način napotovanja osebnih zobozdravnikov in ocenjevanje stopnje nepravilnosti pri ortodontih,« pojasnjuje Mlakar.

Tudi na Zdravniški zbornici Slovenije se strinjajo, da je približno tretjina napotnic izdanih prehitro ali brez jasne indikacije, pogosto na željo staršev.

Poleg zadostnega števila točk – za zdravljenje prek ZZZS jih je treba doseči vsaj 15 – ni zanemarljiva niti starost. Pravico do ustreznega ortodontskega aparata imajo pacienti do 18. leta, po tej starosti pa v primeru, če je bila potreba po zdravljenju ugotovljena vsaj dve leti prej. Zato nekateri starši pritiskajo na šolske zobozdravnike, da naj izdajo napotnico do otrokovega 16. leta.

Ortodonti presegajo program

Tatjana Mlakar pove, da se kot v preostalih regijah tudi na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju spoprijemamo z nekritičnim napotovanjem otrok na ortodontsko zdravljenje in s sistemsko težavo izjemno bogatih pravic, ki zagotavljajo zdravljenje vseh funkcionalnih nepravilnosti, pogosto pa tudi estetskih pomanjkljivosti.

ZZZS na našem območju financira 8,44 pogodbenega tima ortodontije, izvajalci pa program presegajo in opravijo več storitev, kot jih določa pogodbeni načrt. Lani so opravili za 15,04 pogodbenega tima storitev.

Pexels (Cottonbro)

ZZZS si po besedah Tatjane Mlakar skupaj z Ministrstvom za zdravje prizadeva, da ob prenehanju dela posameznih nosilcev ortodontske dejavnosti zagotovi nadomestne izvajalce in pravočasno spodbudi razpis novih specializacij.

Po drugi strani na zdravniški zbornici opozarjajo, da je javnih programov in razpisanih koncesij premalo in da ne sledijo dejanskim potrebam prebivalstva. Zato si želijo spremembo zakonodaje, ki bi zavarovancem omogočila zdravljenje z napotnico tudi pri slovenskih zasebnih ortodontih, ne le v tujini.

Tuji ja, domači ne

Tako se številni starši še vedno zatekajo k ortodontom v tujino, večinoma na Hrvaško, znesek povračil iz zdravstvene blagajne pa strmo narašča. Leta 2019 je znašal manj kot sto tisoč evrov, lani pa že več kot 1,5 milijona evrov. To je približno pet odstotkov zneska, ki ga ZZZS namenja za financiranje ortodontije v Sloveniji; lani je ta znašal 29,8 milijona evrov.