Nataša Pirc Musar: Partizani bi se danes vprašali - "Smo se za to borili?"
Brežice so sinoči gostile letošnjo državno proslavo ob dnevu upora proti okupatorju.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Slavnostna govornica na slovesnosti v Športni dvorani Brežice je bila predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Poudarila je, da je bilo med 2. svetovno vojno Posavje je bilo razdeljeno med okupacijske sile, prebivalci so bili izgnani, številni so dali svoja življenja, toda Posavje ni bilo nikoli pokorjeno v duhu.
»Nocoj se spominjamo poguma vseh tistih, ki so se uprli okupatorju — kmetov, delavcev, intelektualcev, mladih fantov in deklet, ki so se zoperstavili razčlovečenju in nasilju. In ta upor ni imel enega samega obraza. Bil je skupnost ljudi, ki so verjeli, da je svoboda vrednota, ki presega posameznika in njegov strah. Odporniško gibanje je bilo izraz temeljne človeške potrebe po svobodi, dostojanstvu in pravici do lastne identitete,« je rekla.
Pomembno je, je poudarila, da ta upor razumemo v vsej njegovi širini. Bil je spontan in organiziran odziv na okupacijo, raznarodovanje in nasilje. Iz njega je zraslo partizansko gibanje, ki je z vojaško in politično organizacijo postalo ključni del zavezniškega, vseevropskega boja proti fašizmu in nacizmu.
Več kot osemdeset let kasneje v Ukrajini, na Bližnjem vzhodu, v Palestini, Sudanu in drugod po svetu še vedno bolj ali manj nemo opazujemo agresorska ravnanja, genocid, zločine proti človeštvu, mednarodno pravo, ki se je v veliki meri rodilo prav na temeljih grozot druge svetovne vojne, je popolnoma razvrednotila transakcijska politika, v kateri človeška življenja nimajo vrednosti. In ob tem se predsednica sprašuje, kako bi na sedanjo realnost gledale mlade partizanke in partizani. Bi rekli: »Smo se za to borili?«
Slavimo pogum, ne oblasti
»Partizanstvo je bilo gibanje odpora. Bilo je gibanje poguma, solidarnosti in žrtvovanja. Žal prevečkrat ne zmoremo jasno razlikovati med odporniškim bojem in političnim sistemom, ki se je po vojni vzpostavil in je delu rojakov zadal rane, ki so še danes nezaceljene. Naj na tem mestu citiram našega mogočnega literata, velikega Borisa Pahorja: 'Osvobodilni boj je bil in bo ostal mogočno drevo. Komunisti so bili kot bršljan oviti okrog njegovega debla. Bršljan pije iz debla osvobodilnega boja zase, toda drevesa ne more uničiti.' Zato danes ne slavimo ideologije. Slavimo pogum. Ne slavimo oblasti. Slavimo intimno odločitev posameznika, da se zaradi ljubezni do domovine in rojakov upre krivici.
To razlikovanje ni delitev, temveč je pogoj za resnico. Resnica pa je temelj sprave. Le če sprejmemo svojo zgodovino v vsej njeni kompleksnosti, lahko gradimo prihodnost, ki ne bo obremenjena z nerazčiščenimi sencami preteklosti,« je poudarila slavnostna govornica.
Za prihodnost Slovenije, je prepričana, ni nujno, da se na vseh področjih strinjamo, moramo pa biti soglasni pri ključnih razvojnih vprašanjih – in skrajni čas je že. »Dnevno prejemam pisma državljanov različnih ideoloških prepričanj in usmerjenosti, ki sporočajo enako. Od politike upravičeno pričakujejo dogovor o razvojnih prednostnih nalogah države, neodvisnih od vsakokratnih menjav oblasti. To je najboljša in edina prava pot, kar vedno znova poudarjam. Zato od nove sestave državnega zbora in vlade, kakršna koli že bo, to tudi pričakujem. Dolgoletni dolg do ljudi ne sme biti prezrt. To sta politična zaveza državljankam in državljanom ter moralna odgovornost do njih,« je poudarila Nataša Pirc Musar.
Umetniški program
Udeleženci slovesnosti so spremljali tudi bogat umetniški program, pod katerega se je kot režiser in scenarist podpisal Tomaž Letnar.
Kot je povedal, se je pri snovanju sporeda srečal s pretresljivimi življenjskimi zgodbami prebivalcev Posavja v 2. svetovni vojni. In z umetniškim programom je tudi sam ustvaril pretresljivo zgodbo o izgonu približno 45.000 oziroma več kot osemdeset odstotkov Slovencev iz Posavja in Obsotelja na suženjsko delo, ter o spontanem odporom nemočnih in šibkih, ki je navkljub smrtonosnemu terorju nemških okupacijskih sil prerasel v organiziran partizanskih odpor in pripeljal do obsežnega osvobojenega ozemlja.
Umetniški program so izvedli dramske igralke in igralci Ajda Smrekar, Sara Dirnbek, Matej Zemljič in Matej Recer, Simfonični orkester glasbene šole Krško, Mešani pevski zbor Viva Brežice, Vokalna skupina Solzice, Moški zbor Kapele, sopranistka Urška Kastelic, vokalni solistki Neli Škofca in Hana Grubič, basist Rok Bavčar, solist na harmoniki Mile Viero, plesna skupina Alma Mater Europaea - Akademije za ples v koreografiji Rosane Hribar ter Folklorna skupina KUD Oton Župančič Artiče. Glasbeni vodja proslave je bil Marjan Peternel, scenografijo je oblikoval Andrej Stražišar, video Den Baruca, svetlobo Gregor Smrdelj in ton Marko Turel, za kostumografijo je poskrbela Barbara Podlogar.
Na prireditvi na izjemni umetniški ravni so sodelovali tudi praporščaki in nosilci bojnih zastav veteranskih organizacij, Slovenske vojske in Policije ter kvintet in bobnarji Policijskega orkestra.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
