I. V.

V mali dvorani Dolenjskega muzeja v Novem mestu so nedavno odprli arheološko razstavo Knežja gomila 66 s Kapiteljske njive v Novem mestu, zadnjo razstavo dr. Boruta Križa, ki je vodil arheološki oddelek Dolenjskega muzeja in arheološka izkopavanja na območju Novega mesta vse od leta 1993, od smrti Toneta Kneza, s katerim je pri izkopavanjih sodeloval od svojega desetega leta.

Kapiteljska njiva je eno najpomembnejših prazgodovinskih najdišč v Evropi. Na njej je Borut Križ preživel cela tri desetletja, do leta 2018, ko so na vrhu Marofa izkopavali zadnjič do zdaj, čeprav tam zemlja skriva še ogromno gradiva, ki pa, zdaj ko država ne želi več sofinancirati izkopavanj, zelo hitro propada.

I. V.

Seznam izjemnih najdb na Kapiteljski njivi, ki jih je Borut Križ temeljito obdelal tudi v svoji doktorski disertaciji, o njih pa je pogosto predaval na številnih simpozijih in drugih strokovnih zborih po Evropi in v svetu, je dolg. Na njej so izkopali 1.200 grobov iz starejše železne dobe, 300 grobov iz pozne bronaste dobe in 700 grobov iz mlajše železne dobe, grobišče pa je bilo v uporabi dobrih tisoč let.

»Gomila 66 je, čeprav dokaj majhna in z le 11 ohranjenimi grobovi, tipična predstavnica dolenjskih gomil iz starejše železne dobe. Nasuta je bila v začetku železne dobe in vanjo so pokopavali cela tri stoletja. Vsebuje vsaj štiri pokope predstavnikov elite − dva ženska centralna grobova in sočasen grob z mahairo (enorezni bojni nož ali meč, op.) ter mlajši knežji pokop s čelado in uvoženo lončeno posodo, kar vse skupaj zadostuje, da smo gomilo poimenovali knežja gomila,« je v govoru ob odprtju razstave gomilo predstavil Borut Križ. 

Gomilo 66 so raziskali v zadnjem letu terenskih posegov.

»Ta manjša gomila, s premerom deset metrov, je ležala na zahodnem pobočju grobišča in je vsebovala še 11 skeletnih grobov, ki časovno segajo od samega začetka do konca starejše železne dobe. Kar štirje grobovi so bili obdani s kamnito oblogo in sodijo v 8. st. pr. n. št, na začetek starejše železne dobe, ko so gomilo nasuli. Dva od teh grobov, grobova 1 in 2, sta ležala v središču gomile, ki je bilo namenjeno pomembnim začetnikom ali začetnicam družine, ki je tu pokopavala. Obe dami, pokopani v centralnih grobovih te gomile, sta že sodili v vrhnji sloj skupnosti, ki je živela na območju Krkinega okljuka. Zaradi odsotnosti kostnega gradiva v grobovih Kapiteljske njive ugotavljanje sorodstvenih povezav med omenjenimi pokojniki ni mogoče.

Tri stoletja mlajši grob, grob 3, pa je bil opremljen z dragoceno bronasto čelado, železnim orožjem in kovinskimi deli noše ter z uvoženo, bogato okrašeno lončeno posodo. Prestižni predmeti postavljajo bojevnika v najvišji razred starejšeželeznodobne družbe – v halštatski knežji sloj. Grobni pridatki le še grob 5 opredeljujejo kot moškega, medtem ko priloženi predmeti v večini grobov nakazujejo ženske pokope z jantarnimi in steklenimi ogrlicami, bronastimi in železnimi fibulami ter obročastim nakitom,« je najdbe še nekoliko podrobneje predstavil Borut Križ.

I. V.

Razstavo je uradno odprl predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti akademik dr. Peter Štih, ki je izpostavil Kapiteljsko njivo s tisočletno kontinuiteto v pokopih in s tem tudi v življenju kot nekaj redko videnega, s čimer je to svojevrstno referenčno grobišče evropskega ranga.

Opozoril je tudi na anonimnost pokopanih, saj o njih ni pisnih virov, duhovito pa je pripomnil, da bi Novomeščani najbrž zelo radi vedeli, kakšna imena so njihovi predniki dali naseljem, ki so stala na kraju, kjer danes stoji Novo mesto.

Petkovemu odprtju razstave je sledila še predstavitev nove arheološke publikacije iz zbirke Carniola Archaeologica Novo mesto X, ki jo je predstavil njen avtor dr. Borut Križ.