FOTO: Najboljši gozdarji, največji mojstri z vsega sveta v Šentjerneju
Na šentjernejskem hipodromu se ta konec tedna poleg Gregorjevega sejma odvija tudi 36. Svetovno gozdarsko prvenstvo, ki ga Slovenija gosti prvič.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Gre za najprestižnejše mednarodno tekmovanje na področju gozdarstva - World Logging Championship (WLC 2026). Svetovno prvenstvo je v Slovenijo oziroma na Dolenjsko pripeljalo več kot sto najboljših gozdark in gozdarjev iz 23 držav sveta.
Organizator prvenstva je podjetje Slovenski državni gozdovi (SiDG) v sodelovanju z mednarodno organizacijo IALC (International Association Logging Championships).
Praznik znanja, varnosti in spoštovanja do gozda
Slovenija je ena najbolj gozdnatih držav v Evropi, saj gozd pokriva skoraj 60 odstotkov njene površine. Zato ni naključje, da je slovenska tradicija poklicnega dela v gozdu izjemna. »Prvenstvo je priložnost, da mednarodni javnosti predstavimo slovensko znanje, strokovnost, visoke varnostne standarde in pomen lesa kot strateške surovine prihodnosti,« je dejal glavni direktor SiDG Marko Matjašič. »To je praznik znanja, varnosti in spoštovanja do gozda.«
Kot je dejal predsednik organizacijskega odbora Peter Kolar, tudi sam gozdar, gostimo največje mojstre gozdarskih veščin z vsega sveta. »Sama tekmovanja so vedno promocija gozdarstva in hkrati varnega dela z motorno žago, saj poklic gozdarja velja za enega najnevarnejših poklicev,« je povedal. Ob tem se je zahvalil sponzorjem in prostovoljcem iz Zavoda za gozdove Slovenije ter obeh gozdarskih srednjih šol in fakultete, ki so priskočili na pomoč pri organizaciji dogodka.
»Slovenski gozdarji smo zelo uspešni, očitno imamo gozdarstvo v genih, podobno kot je pri mnogih drugih športih. Da, gozdarstvo postaja vse bolj tudi šport, saj gozdni delavec na takem tekmovanju zgolj z vsakodnevno prasko ne bi bil uspešen, pač pa mora za to trdo trenirati. Slovenci smo bili na zadnjem prvenstvu na Dunaju leta 2024 drugi po številu osvojenih medalj, takoj za Avstrijo, tako da smo lahko ponosni na naše tekmovalce, ki se z veliko entuziazma pripravljajo na takšno tekmovanje. Treninge jemljejo zelo resno in odgovorno. To jim vzame ogromno prostega časa pa tudi denarja, saj že sama oprema veliko stane,« je dejal Kolar.
Simuliranje dela v gozdu
Prvič sta prvenstvo leta 1970 organizirali Madžarska in Jugoslavija, iz prvotno regionalnega dogodka pa je sčasoma preraslo v uveljavljeno svetovno tekmovanje, ki združuje strokovno znanje, športno odličnost in mednarodno sodelovanje.
Prvenstvo poteka v treh kategorijah: profesionalke, profesionalci in U24. Tekmujejo v petih disciplinah, ki simulirajo delo v gozdu. Danes so se tako tekmovalci pomerili v tehničnih disciplinah (menjava verige, kombiniran rez, precizni rez na podlagi) in podiranju dreves, prav tako jutri, v nedeljo pa sledita še štafetna tekma in kleščenje.
Pri menjavi verige mora tekmovalec čim hitreje zamenjati verigo in obrniti meč na motorni žagi, pri čemer ne sme na rokah dobiti niti najmanjše ureznine. Najboljši tekmovalci to storijo v osmih sekundah, dekleta pa približno v desetih.
Pri kombiniranem rezu mora tekmovalec na dveh hlodih, postavljenih pod različnima kotoma, čim natančneje odrezati koluta predpisane debeline. Pri tem je kakovost reza pomembnejša od hitrosti.
Pri preciznem rezu na podlagi tekmovalca prav tako pričakata dva hloda, ki pa ležita na deski, v katero tekmovalec ne sme zarezati, ko odreže kolut.
Pri podiranju dreves mora tekmovalec deblo dolžine 20 metrov podreti čim bližje cilju, ki ga sam določi na razdalji 15 metrov. Pri tem ima na voljo tri minute.
Ena zanimivejših disciplin je tudi simulacija kleščenja vej. Tekmovalec mora čim hitreje oklestiti šest metrov dolgo deblo s 30 količki, ki predstavljajo veje in so na vsakem prvenstvu postavljeni drugače. Pri tem ne sme zarezati v deblo ali pustiti štrclja. Najboljši čas je med 13 in 14 sekund.
Pri štafeti pa morajo tekmovalci čim hitreje odrezati lesene kolute določenih dimenzij z navpičnih in ležečih debel. Ta disciplina se sicer ne upošteva pri skupnem seštevku točk, saj gre bolj za popestritev in dodatno atraktivnost tekmovanja.
Uspešni slovenski tekmovalci
Slovenija se je svetovnega prvenstva prvič udeležila leta 1998. Slovenska reprezentanca skupaj s trenerjem Tomažem Ščuko in vodjo ekipe Miho Kržičem šteje 12 članov, med njimi sta tudi dve dekleti, vseh tekmovalk na prvenstvu pa je sedemnajst.
Dvajsetletna študentka gozdarstva Maša Kurent iz Trbovelj, večkratna zmagovalka na državnih in evropskih prvenstvih v ženski konkurenci, se je z gozdarskim tekmovanjem srečala v Srednji gozdarski šoli v Postojni. »Slovenski gozdarji in gozdarke smo v svetovnem merilu prav gotovo med najboljšo deseterico. Kako bo na tokratnem prvenstvu, pa bomo še videli. Fantom gre odlično, nas dekleta pa večji del tekmovanja še čaka,« je dejala med pripravami na tekmo.
Vstop na tekmovanje je prost. Za obiskovalce je organiziran tudi bogat spremljevalni program z nagradnimi igrami, spoznavanjem poklica gozdarja in varnega dela v gozdu, gozdarskimi igrami, primernimi tudi za najmlajše, na ogled je kiparjenje z motorno žago, preizkusiti se je mogoče tudi na simulatorju strojne sečnje.
O prihodnosti upravljanja gozdov
Ob robu sejma je dopoldne v Kulturnem centru Primoža Trubarja v Šentjerneju potekala tudi razprava o prihodnosti upravljanja gozdov v Sloveniji. Na okrogli mizi so med drugim govorili tudi o SiDG, ki letos obeležuje 10-letnico delovanja, je poročala STA.
Po besedah glavnega direktorja SiDG Marka Matjašiča je družba v zadnjih letih kupila okoli 12.000 hektarjev gozdov, večinoma take, s katerimi lastniki iz različnih razlogov niso gospodarili. Družba jih je takoj začela intenzivno upravljati. Nasploh je po njegovih besedah naloga družbe, da z gozdovi gospodari na najvišji strokovni ravni ter tako skrbi za njihovo ohranjanje, hkrati pa za maksimalni donos.
Moderator okrogle mize Aleš Kadunc iz SiDG je kot morebitno potencialno slabost družbe izpostavil, da večina njenih prihodkov prihaja iz prodaje lesa. Zato bi bilo morda smiselno, da bi vire pridobivala še kje drugje, denimo z odkazili lesa, kar sicer trenutno počne Zavod za gozdove.
Po oceni Alenke Korenjak iz direktorata za gozdarstvo in lovstvo bi bila to lahko ena od možnosti, vendar bi bilo treba glede tega doseči močan konsenz stroke, pozneje pa tudi političnega. V ta namen so na direktoratu že naročili raziskovalni projekt, ki bo proučil tudi to možnost, je še dejala.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0.99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
