FOTO: Gregorjev sejem o pomenu slovenskega kmeta, ko "svet pada s tečajev"
Prvi dan 30. Gregorjevega sejma je privabil lepo število obiskovalcev, od ljubiteljskih vrtičkarjev do profesionalnih kmetov.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Hipodrom Šentjernej je že tretje leto zapored prizorišče največjega kmetijskega sejma v jugovzhodni Sloveniji, ki ga pripravlja Kmetijska zadruga (KZ) Trebnje-Krka. Na sejmu, katerega letošnje geslo je 30 let tradicije in povezovanja, se vse do nedelje zvečer predstavlja več kot 200 razstavljavcev in društev na več kot dveh hektarjev površin.
Obiskovalci imajo kaj videti, od razstave malih živali, pestrega kmetijskega programa, gozdarskih prikazov do vrtičarskih pripomočkov, sadik, novosti letošnje sezone. Kot dodaja Borut Sever iz KZ Trebnje-Krka, je letošnja novost podaljšan sobotni večerni program.
Na današnji otvoritveni slovesnosti je nastopil duet Z andahtjo, za zabaven popoldanski Šentjernejski šopek pa so poskrbela domača društva in otroci z gosti – ansamblom Nemec.
Kako se je začelo leta 1995
Prvi Gregorjev sejem je med 10. in 12. marcem 1995 organizirala zadruga Mercator – KZ Krka, z.o.o. »Sejem se je začel zaradi nekakih potreb zadruge, da sodeluje s kmeti in jim razkaže novitete. Takrat se je predstavilo 68 razstavljavcev, kar je bilo za takratne čase zelo veliko, število obiskovalcev pa je bilo verjetno nekaj tisoč, a jih nismo šteli,« se začetkov spominja vodja Gregorjevega sejma Anton Prus.
Kot je na otvoritveni slovesnosti sejma dejal direktor KZ Trebnje-Krka Stanko Tomšič, je slogan »30 let tradicije in povezovanja« več kot na mestu danes, ko se je neko navidezno ravnovesje, ki je do nedavnega vladalo v svetu, podrlo. Ob tem je apeliral na odločevalce, naj pomagajo ohranjati »naše tradicionalne slovenske vrednote« ter pripomorejo k preživetju tudi manjših slovenskih kmetij, ki so zelo pomembne tako za ohranjanje podeželja kot tudi za zagotavljanje samooskrbe s hrano.
»Naša zadruga vseskozi išče načine, kako ustaviti ali vsaj upočasniti trend zamiranja kmetijstva,« je dodal Tomšič. KZ Trebnje-Krka na različne načine pomaga svojim članom in išče načine za ohranjanje svojega zadružnega namena.
»Trudimo se zagotavljati čim bolj konkurenčne pogoje pri prodaji kmetijskih repromaterialov in na drugi strani pri odkupu kmetijskih proizvodov,« dodaja.
Prehranska suverenost - ključni steber države
Slovensko zadružništvo ima sicer več kot 150-letno tradicijo. Nastalo je kot odgovor na gospodarsko stisko kmetov. Predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič je ob tem poudaril, da je danes, ko »svet pada s tečajev«, še toliko bolj pomembno zavedanje, da je prehranska suverenost eden ključnih stebrov države.
»Dogodki, kot je Gregorjev sejem, imajo pomembno vlogo pri ozaveščanju o pomenu slovenskega kmeta, samooskrbe in domače pridelave hrane,« pa je med drugim poudaril slavnostni govornik Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta.
»Bistvo je preprosto: delo se mora splačati, trud in znanje pa morata biti nagrajena. Le tako bodo mladi videli svojo prihodnost v kmetijstvu ter prevzemali kmetije in nadaljevali tradicijo, ki je skozi stoletja oblikovala našo kulturno krajino. Pri tem ima zadružništvo na Slovenskem posebno mesto.«
Še dva dni bogatega programa
Jutri dopoldne najmlajše vabijo na Škratovo disco zabavo, nato bo nasvete delila mama Manka, ob njej pa se bodo na odru zvrstili številni ljubiteljski pevski zbori in folklorne skupine. Ob 18. oziroma 20. uri bosta nastopili zasedbi Drugi vagon in Modrijani. Vstopnice za sobotni večerni program bodo na voljo ob vhodu na sejemsko prizorišče.
V nedeljo dopoldne boa za otroško rajanje poskrbela Damjana Golavšek, ob 11. uri se obeta druženje s harmonikarji, za ples pa bo ob 13. uri poskrbel ansambel Nemir.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
