© 2026 Dolenjski list Novo mesto d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Zgled prostovoljstva
Čas branja 3 min.

Marija Marušič, ženska z velikim srcem: ''Več dam, več imam''


Lidija Markelj
1. 8. 2026, 10.30
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Največ, kar lahko kdo stori, je pomoč sočloveku. To je bila popotnica njene mame ...

d30_marusicmarija1.jpg
L. M.
Marija Marušič

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Dolenjski list logo

Nastavi

Prijazna, dobrosrčna, delavna, odgovorna, poštena, urejena … Vse to je 67-letna Marija Marušič iz Dolenjih Radulj, letošnja prejemnica priznanja Občine Škocjan, ki ga je dobila kot prizadevna predsednica Društva upokojencev Škocjan, predvsem pa kot zgled humanosti in prostovoljstva.

Za Marijo oziroma Minko, kot ji vsi pravijo, je bilo to veliko presenečenje, saj ljudem ne pomaga za neko javno izpostavljenost in hvalo, je pa pozornosti vseeno vesela.

Materina popotnica

''Največ, kar lahko kdo stori, je pomoč sočloveku. To je bila popotnica mame Frančiške, kmetice, ki je okoliškim otrokom z zgarano, a darežljivo roko razdelila nešteto pravkar pečenih hlebčkov kruha. Zapomnila sem si njene besede: ‘Kar dam, mi nič ne manjka. Pravzaprav – več dam, več imam.’ In res je tako,'' pravi Minka, srednja od petih hčera, ki je zrastla v kmečki družini v Hrastuljah pri Škocjanu.

Želela si je postati poštarica, a se je izšolala za trgovko in bila v svojem poklicu več kot zadovoljna. Vseskozi je ostala zvesta Mercatorju, kot sama pove: 41 let, 3 mesece in 21 dni.

Preberite še

Povsod cenjena

Minka je ena redkih, ki je neizmerno rada hodila v službo, pa to ne pomeni, da njeno delo ni bilo zahtevno. Začela je kot prodajalka, nato presedlala v logistiko, zadnja delovna leta pa je bila celo vodja izmene na ekspediciji v Pekarni Grosuplje, kar pomeni nočno delo. Povsod je bila uspešna in cenjena, kot šefinja se je trudila za lepe odnose med sodelavci.

Vse to ob skrbi za družino, dom in kmetijo ni bilo lahko. Minka je zgodaj našla sorodno dušo in se že pri 19 letih omožila z Lojzetom, a kaj, ko je prišla bolezen in pri 48 letih je postala vdova. Bilo je težko, a ''prizemljena Peterlinova Minka'', kot si reče sama, je zmogla vse preizkušnje in si je ob hčerki Renati, vnukinji Niki in vsem, kar počne, osmislila življenje. Hvaležna je za partnerja Bojana, ki ji je v veliko podporo.

Že pred upokojitvijo v DU

Zanimivo je, da se je Minka že tri leta pred upokojitvijo pridružila DU Škocjan. Tu so hitro prepoznali njene vrline in sposobnosti in kmalu je prevzela delo blagajničarke, zdaj pa društvo že pet let tudi vodi.

Biti predsednica najštevilnejšega – šteje 432 upokojencev – in najbolj dejavnega društva v občini ni preprosto. Minka pripravlja in organizira različne dejavnosti in dogodke, od izletov, pohodov do tekmovanj in druženj. Tega ni malo, upokojenci so zelo dejavni, še zlasti vsako leto ob Knobleharjevem. Zadnje čase so odlični na športnem področju in moška ekipa v pikadu gre jeseni kot zmagovalna na pokrajinski ravni na državno tekmovanje.

''A rezultati niso najpomembnejši. Za upokojence je važno druženje, da se ne zabubijo sami doma,'' pove Minka.

Veliko njenih obveznosti je povezanih z obiski starejših članov in jubilantov ter z novoletnimi obdarovanji. Minka pripravlja vse potrebno za občinske razpise, da društvo ni odvisno le od članarine. Z njenim prizadevanjem je v škocjanski občini zaživel tudi projekt Prostofer in zdaj bolnim in starejšim pri prevozih pomaga devet prostoferjev. Ta pomoč se je izkazala za zelo potrebno.

''Nešteto je skritega dela, zato ni čudno, da nobeden od mlajših noče prevzeti predsedovanja društva. K sreči imam dobro oporo v podpredsedniku Janiju Škoporcu.''

Dom in vrt

Pa tudi v družini, na kar Minka ne pozablja. ''Če ne bi bilo razumevanja doma in bi bila zaradi mojega prostovoljnega dela slaba volja, ne bi šlo. Seveda zahvala tudi občini Škocjan, s katero res lepo sodelujemo.''

Kljub vsem obveznostim Minka najde čas še za delo na domačem vrtu, saj je odlična gospodinja, rada kuha in peče. Ob našem obisku na mizi ni manjkal sveže pečen marmorni kolač, s katerim razveseli mnoge. Ravno tako pa tudi z gobelini, ki jih že vrsto let veze. Naučila se je sama in postala prava mojstrica, ki zdaj celo poučuje druge. Njen dom krasi vsaj sto različnih gobelinov. ''Nikoli nisem prišla od nikoder domov tako utrujena, da ne bi naredila vsaj nekaj vrstic – za dušo.''

Dolenjski list

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Dolenjski list Novo mesto d.o.o.

Vse pravice pridržane.