L. M.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Majda Podržaj iz Tomažje vasi je simpatična, energična, srčna in nasmejana oseba, ki ne živi le zase, ampak tudi za svojo vas in širšo skupnost.

Zato je še kako prav, da je ob letošnjem Knobleharjevem prejela priznanje Občine Škocjan. »Zelo sem bila presenečena in počaščena. Se pa zavedam, da to pomeni obvezo za naprej, kar pa mi ni težko,« pove Majda.

Marko Lotrič na slavnostni seji

Škocjanski nagrajenci poosebljajo Knobleharjeve vrednote

Odraščala je v kmečki družini štirih otrok v Dobruški vasi in v njej dobila pomembne vrednote, med katerimi poudari delavnost. Že zgodaj je vedela, da želi postati frizerka, zato se je kot mlado dekle odpravila v frizersko šolo v Ljubljano. Po srednji šoli je nekaj let tam skrbela za frizure mestnih gospa, a ob eni izmed vrnitev v domače kraje je bilo usodno srečanje na avtobusu z Branetom. Ljubezen jo je pripeljala nazaj na Dolenjsko.

V Tomažji vasi sta kupila odsluženo kmetijo, si postavila dom in ustvarila družino. Majda je frizerski poklic kmalu zamenjala za delo v novomeškem Revozu, kjer je bila zaposlena do upokojitve. Ni bilo lahko, delo za trakom, v izmenah, a čas hitro teče.

Družabnost in predanost ljudem je naša portretiranka uresničevala s prostovoljnim delom. Kmalu se je pridružila možu v gasilskih vrstah in postala članica Prostovoljnega gasilskega društva Tomažja vas, kjer je sestavila prvo žensko desetino članic. Pred dvema letoma pa se je na njeno pobudo znova oblikovala desetina starejših gasilk, veterank, ki jih vodi prav ona. Ženske so neverjetne – začele so se udeleževati gasilskih tekmovanj in z rednimi vajami postajale vedno boljše.

Lani so domov prinesle kar 15 pokalov, letos že 11, dosegle so prehodni pokal, za prihodnje leto pa so si že zagotovile uvrstitev na državno tekmovanje. »Na to smo res ponosne. Zelo smo zagnane, a niso najpomembnejši rezultati. Pomembno nam je predvsem druženje, da smo krajanke bolj povezane,« pove Majda, ki opravlja naloge vodarja 1. Veseli se tudi prihodnjega leta, ko bo društvo praznovalo pol stoletja delovanja in bodo po dolgem času spet pripravili gasilsko veselico.

Je pa Majda tudi humanitarka; ko je potrebno, pomaga pri vsakdanjih opravilih, zbiranju prostovoljnih prispevkov itn. Premore toplino in čut do sočloveka.

Rada pristopi k vsakemu projektu, ki pomeni razvoj in napredek vasi. »Včasih nas je povezovalo skupno kmečko delo. Danes, žal, ni več tako, zato moramo iskati druge poti. Zelo si želim, da bi se vaščani znova povezali, da bi znali stopiti skupaj in delali z roko v roki za skupno dobro,« pravi Majda Podržaj, ki si želi, da bi vas čim prej dobila kanalizacijo.

Ni ji težko organizirati pomladanske očiščevalne akcije, ki so postale tradicionalne. Marljiva, nasmejana in polna pozitivne energije zna pristopiti, privabiti in spodbuditi še druge.

Ob letošnjem dnevu žena so v gasilskem domu, ki je center dogajanja v Tomažji vasi, pripravili proslavo. Majda je imela prste vmes tudi pri vaškem pohodu čez bližnji Vinji Vrh pa avtobusnem vaškem izletu v Brda in še kje.

Sicer pa jo najbolj osrečuje družina. Sin Borut in hčerka Teja sta si že ustvarila svoji družini, tako da Majdo z možem Branetom razveseljujejo že trije vnuki: dvojčka Mark in Julija, ki sta zdaj postala drugošolca, in desetmesečni Viktor.

Posebno željo ji je ob srečanju z abrahamom pred leti uresničil njen Brane. »Spraševal me je, kakšno darilo naj mi kupi, pa sem mu odgovorila, da bi za 50 let rada imela moža. Tako sva se po več kot treh desetletjih partnerske zveze poročila, najini priči pa sta bila kar najina otroka. Bilo je prelepo,« nasmejana pove Majda. Očitno res nikoli ni prepozno.