L. M.

V življenju vsak dobi kak talent in škoda bi ga bilo spregledati ali zanemariti. Upokojeni dolgoletni baritonist ljubljanske Opere Zdravko Perger, ki si je pred leti z ženo Olgo Gracelj, ravno tako priznano operno pevko sopranistko, domovanje uredil med dolenjskimi griči, živi v tem duhu. Pevski talent je razvijal od mladih nog, glasba pa je tako postala ne le pomemben hobi, ampak mu je vseskozi dajala kruh.

##IMAGE-4080267##

Zdravko Perger, po rodu Štajerec, nato Primorec, kasneje vrsto let Ljubljančan, zdaj pa Dolenjec, je življenje posvetil predvsem opernemu ustvarjanju. Med njegovimi najlepšimi spomini so delo v ljubljanski Operi, prepevanje v Slovenskem oktetu, mnogi nastopi po svetu pa tudi ustanovitev in bogato ustvarjanje Primorskega narodnega glasbenega festivala in Glasbenega gledališča Figaro, v katerem so pripravljali operne predstave in koncerte ter jih izvajali po vsej Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem.

Mož, ki je na dolenjsko podeželje pripeljal opero – sredi trga pod cvetočimi lipami v Škocjanu je pripravil kar sedem zelo obiskanih opernih predstav –, kot upokojenec zdaj uživa, ko s svojim lepim glasom obogati marsikatero prireditev v škocjanski občini, ko prijateljuje s prostovoljnimi gasilci, ki se jim je pridružil v PGD Škocjan in PGD Dolenje Dole, ko se veseli kulturnega razcveta z novim kulturnim hramom v Škocjanu.

Zdravko Perger se z ženo Olgo na Dolenjskem res dobro počuti in prav nič jima ni žal za selitev iz mesta v vas.

Za 70. rojstni dan pa si je poklonil posebno darilo – pred njuno leseno-kamnito hiško v Orešju, ki sta jo pred časom dogradila in obnovila, si je uredil t. i. latnik – koridor iz hrastovih stebrov, po katerih se bo vzpenjala trta. Morda pa vsak predstavlja operno hišo, v kateri je prepeval …

Celoten članek lahko preberete v elektronski obliki Dolenjskega lista.