Zaslužni Belokranjci v Vinici
V spominski hiši Otona Župančiča v Vinici so včeraj odprli novo stalno razstavo Zaslužni Belokranjci. Razstavo je slovesno odprl akademik prof. dr. Jože Trontelj, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, v kulturnem programu pa so nastopili učenci Osnovne šole Vinica, predstavniki Krajevne skupnosti Vinica in člani Športno turističnega društva Vinica.
Leta 1951 je bila v Vinici odprta spominska zbirka Otona Župančiča, ki je postala dislocirana enota istega leta ustanovljenega Belokranjskega muzeja v Metliki. Zbirka je bila v šestih desetletjih nekajkrat dopolnjena, ob zadnji prenovi pa se je prof. Jožetu Dularju in dr. Joži Mahniču, izvrstnemu poznavalcu Župančičevega življenja in dela, utrnila misel, da bi ji dodali še pregled drugih belokranjskih ustvarjalcev s področja kulture. V muzeju jih je ideja takoj prepričala. Ko so zanjo navdušili še Občino Črnomelj in Ministrstvo za kulturo, so zasnovali projekt. Z investicijskimi deli niso imeli večjih težav, vsebina razstave pa je zahtevala res temeljit razmislek in takoj je postalo očitno, da se bo treba držati izoblikovanih meril.
In koga so izbrali? Taka naloga je vedno težka in nehvaležna, a je po svoje ustvarjalcem pomenila tudi izziv. Prva opredelitev je bila, da bomo govorili o ljudeh, ki so rojeni v Beli krajini in so že pokojni. Drugi namreč še ustvarjajo in njihovo delo ni zaključeno. Po pregledu 16 knjig Enciklopedije Slovenije (1987–2002), 15 zvezkov Slovenskega biografskega leksikona (1925–1991) in Svetovnega biografskega leksikona avtorja Luca Menašeja (1994) je nastal seznam s 107 imeni Belokranjcev. Nanj so kot izjemo uvrstili tudi prof. Jožeta Dularja, sicer rojenega na Dolenjskem, saj je v Beli krajini in Belokranjskem muzeju pustil svoje življenjsko delo. S seznama smo izbrali 40 umetnikov in znanstvenikov, kar pa seveda ne pomeni, da si tudi vsi drugi ne bi zaslužili podobne predstavitve kje drugje.
