Vas, ki ima svojo šolo: Obiskoval jo je tudi najstarejši Slovenec
Podružnična šola Griblje je majhna, a izjemno živahna šola z dolgo tradicijo in pomembno vlogo v lokalnem okolju.
V letošnjem šolskem letu jo od prvega do petega razreda obiskuje sedemnajst učencev, ki so razporejeni v petih kombiniranih oddelkih, kar zahteva veliko prilagodljivosti, a hkrati omogoča tesnejše odnose in medvrstniško sodelovanje. Šola je letos vključena v razširjeni program (RaP), zato v podružnici poučujejo štiri učiteljice.
Delo poteka od pol sedmih do pol štirih, kar omogoča kakovostno izvajanje pouka in dodatnih dejavnosti. Prav v okviru teh dejavnosti so učenci skupaj z učiteljicami izkoristili povabilo Nogometnega kluba Črnomelj in Občine Črnomelj ter se odpravili na drsanje.
»Občini smo zelo hvaležni, ker nam je pokrila stroške prevoza. Tako smo si lahko privoščili drsanje, ne da bi dodatno obremenili starše,« pove vodja podružnice Marjetka Žunič, ki je v Gribljah začela poučevati leta 1992, kasneje nadaljevala na matični šoli in se nato vrnila v Griblje. Vstopnino so poravnali z denarjem, zbranim na šolskem bazarju, ki ga pripravijo vsako leto.
Obeti za prihodnost dobri
V primerjavi z lanskim letom je na šoli letos nekoliko manj otrok, vendar obeti za prihodnost ostajajo spodbudni. »Kaže, da bomo imeli v prihodnjem šolskem letu kar pet prvošolcev. En učenec bo šolo zapustil, pet novih pa bo prišlo, kar pomeni, da bomo spet presegli dvajset učencev,« se nadeja Marjetka Žunič.
Šolo obiskoval tudi najstarejši Slovenec
Podružnica bo leta 2029 praznovala 140-letnico neprekinjenega delovanja in še danes uspešno deluje. Kot zanimivost povejmo, da je bil med njenimi nekdanjimi učenci tudi Niko Dragoš, s 111 leti najstarejši Slovenec vseh časov, rojen leta 1907, ki je umrl leta 2018.
Kot samostojna šola je svoje poslanstvo opravljala do šolskega leta 1963/64, ko je postala podružnica OŠ Mirana Jarca, od leta 1989 pa je podružnica OŠ Loka Črnomelj. Leta 2002 je doživela eno najtežjih obdobij, ko je število učencev močno upadlo – v nekem trenutku jih je bilo le šest, leto kasneje celo samo štiri. Takrat so se pojavile resne grožnje o zaprtju šole, vendar so vaščani in krajani, pomagali pa so tudi na občini, stopili skupaj in jo obdržali.
Podružnica sicer sodi v Krajevno skupnost Griblje, v katero sodi še vas Cerkvišče, vendar zaradi organizacije avtobusnih prevozov starši otroke iz te vasi vozijo v Črnomelj. Tako šolo danes obiskujejo le otroci z naslovom Griblje, ki so tako edina slovenska vas, ki ima svojo podružnico.
Povezovanje med generacijami, prostovoljstvo in dobrodelnost
»Del našega vsakdana so tudi povezovanje med generacijami, prostovoljstvo in dobrodelnost. Pred božičem smo povabili krajane in krajanke, starejše od 80 let. Učenci so jim pripravili lep kulturni program, prostovoljke Rdečega križa Griblje pa so poskrbele za pogostitev. Nekaj dni pozneje pa je 17 otrok pripravilo še predstavo za krajevno skupnost in družine s predšolskimi otroki, kar dodatno potrjuje, da šola živi skupaj s krajem,« je na vrednote, ki jih ohranjajo, ponosna Marjetka Žunič.
Dolgoletna podpora rojaka Francija Brinca
Posebej je poudarila tudi zelo dobro sodelovanje z Romano Husič, predsednico krajevne skupnosti, in dolgoletno podporo dobrotnika, rojaka Francija Brinca, pravnika, izrednega profesorja, kriminologa in penologa.
Ta šolo že šest let zapored obdaruje s po 5.000 evri letno. Denar je namenjen predvsem nakupu šolskih potrebščin, igral, opreme za učilnice, digitalne in športne opreme. Na željo donatorja vsako leto del sredstev namenijo tudi izletu v Planico, kar je za učence posebno doživetje. »S tem denarjem ravnamo zelo skrbno in odgovorno,« poudarja sogovornica.
Dobrotnik pa svojo radodarnost tudi širi. Ob 91. rojstnem dnevu, ki ga bo praznoval aprila 2026, bo krajevni skupnosti namenil kar 40.000 evrov. Sredstva bodo namenjena urejanju javne razsvetljave, obnovi cest, ureditvi okolice poslovilne vežice in cerkve ter vzdrževalnim delom na nepremičninah krajevne skupnosti. Del denarja bo kot vsako leto šel tudi na račun šole, ki je zaradi takšne podpore zelo dobro opremljena in daje otrokom kakovostno učno okolje.
Na šoli preživela 23 let
Branka Weiss, ki je na šoli preživela kar 23 let, tudi kot vodja podružnice, je poudarila, da je večina sodelavk prihajala le za leto ali dve, sama pa je ostala. Poučevala je že v času, ko kombinirani pouk še ni bil dobro poznan, in bila pogosto sama z več razredi hkrati.
»Danes lahko rečem, da sem svojo zgodbo tukaj končala z velikim zadovoljstvom,« sklene čila upokojenka, ki je iz prosvete izpregla pred tremi meseci, a se rada vrača med nekdanje sodelavce in učence.
