Založba Goga

K poeziji, prozi in esejistiki so dodali dramatiko, ki jo bo obogatil tudi izid zbirke premišljevanj Vinka Möderndorferja z naslovom Življenje ali gledališče.

Med domačim leposlovjem bo letos izšel roman trikratnega prejemnika kresnika Gorana Vojnovića z naslovom Šum češnje, ki skozi večplastne like razgrne družinsko in ljubezensko zgodbo prevajalke Olje, razpete med sinom in partnerjem, lanska Prešernova nagrajenka Nataša Kramberger pa je avtorica romana Oma, v katerem pripoveduje zgodbo o starejši kmetici. Novinarka in pisateljica Pia Prezelj podpisuje roman Bili smo trije o iskanju lastnih korenin.

V okviru žanrske literature je avtorica kriminalne uspešnice Profesor je končno mrtev Maša Jelušič napisala drugo knjigo iz serije o višji kriminalistični inšpektorici Katjuši Jakopič z naslovom Sedem nožev, ki dogajanje popelje v razkošno kočo sredi gozda, znanstveno-fantastični roman Ko Zemlja zdrsne za obzorje pa bo prvi del vesoljske trilogije in prvenec Igorja Harba.

Poleg leposlovja so na predstavitvi programa izpostavili program esejistike, kamor sodi esejistična knjiga Ubijanje Gaze, ki jo podpisuje novinar Erik Valenčič. V njej skozi intimne zgodbe pripoveduje o genocidu nad palestinskim ljudstvom. Zapisi temeljijo na lastnih doživetjih avtorja, ki je dogajanje spremljal in dokumentiral kot dopisnik, so zapisali pri založbi.

Pisatelj in pesnik Vinko Möderndorfer se v zbirki esejev Življenje ali gledališče posveča gledališču in njegovem pomenu v sodobnem svetu, eseji Monike Vrečar v zbirki Obrni igro pa prepletajo aktualne tematike, kot so umetna inteligenca, sodobni feminizem, okoljska kriza, spolna in družbena identiteta pa tudi premislek o znanosti in človeku. Dramatičarka in pesnica Urša Majcen se z zbirko štirih dram Vaje z ribo predstavlja z objavo dramskih besedil v knjižni obliki.

Arhiv; Založba Goga

Ivanu Cankarju se bodo pri založbi Goga ob 150. obletnici njegovega rojstva posvetili z izborom Cankarjeve kratke poze, ki ga je izbrala in uredila Alojzija Zupan Sosič. Spremljala pga bo tudi študija te velike osebe slovenske književnosti.

Kot je povedala urednica Helena Zemljič, bodo med prevodnim leposlovjem izšla dela med drugim iz japonščine, francoščine, nizozemščine, poljščine, španščine in portugalščine. Med prevodi sta fantazijski roman svetovno znane kitajsko-ameriške pisateljice R. F. Kuang z naslovom Babilon v prevodu Igorja Harba, v prevodu Domna Kavčiča pa bo izšel roman japonske pisateljice in dramaturginje Fumiko Enchi Ženske maske.

Po navedbah vodje prireditvenega programa Vesne Kelbl so v lanskem letu prodali okoli 30 avtorskih pravic slovenskih avtorjev v tujino, knjige bodo med drugim v Armeniji, Egiptu, Indiji in Mehiki izšle letos in v letu 2027. Predstavila je tudi pilotni projekt lahkega branja, v okviru katerega bodo z Zavodom Risa izdali dve knjigi slovenskih klasikov v lahkem branju, kar pomeni prilagoditev knjige za ljudi z oviranimi kognitivnimi motnjami.