Za zaboj vina je Picasso ustvaril plakat za Bitko na Neretvi
V oknu Radogost v sklopu stalne zbirke del Rudija Stoparja Ogledi na sevniškem gradu bo do prve srede v novembru na ogled grafika, ilustracije monografije Pulcinella in plakat za film Veljka Bulajića "Bitka na Neretvi", delo slovitega španskega slikarja, kiparja in grafika Pabla Picassa, čigar 130-letnico rojstva 25. oktobra letos so se spomnili tudi Sevničani.
Uvod v ta kulturni dogodek se je zgodil v dvorani Alberta Felicijana, kjer sta Rudi Stopar in Drago Pirman prebirala francosko poezijo, Pirman je sploh navdušil publiko, med katero je bila tudi skupina petošolcev sevniške osnovne šole Sava Kladnika z učiteljicama, ko je recitiral v francoščini.
Močan aplavz za v francoščini zapet napev sta požela nadebudna glasbenika Julija in Andrej Stopar. Rudi Stopar se je zavedal, da je predstavljal velik zalogaj samozavesti, ko se je spustil v razčlenjevanje ogromnega umetniškega opusa velikega umetnika, saj je njegovo delo že zelo poglobljeno analizirano.
Picasso je slikal in tiskal grafike v znanih ciklusih. Ko se je leta1904 naselil v Parizu, se je začelo njegovo rožnato obdobje, v katerem je upodabljal osebe iz cirkuškega življenja. Iz tega obdobja je v oknu Radogost predstavljena grafika Iz cirkusa (22x14 cm – suha igla na bakru).
Leta 1992 je Korporacija Arches za izdelovanje papirja izdala ponovne odtise originalne Picassove plošče, ki jo je Archesu omogočil Muzej Picassa v Parizu. Grafika iz Stoparjeve zbirke ima signaturo 020/100, je tiskana na arhes papirju, ki ga je uporabljal Picasso, njegov muzej pa je vse te grafike avtoriziral.
Vrh slikarskega razvoja je Picasso dosegel leta 1937 s sliko velikega formata – Guernico. Nastala je kot plod raziskovanj nadrealizma in kubizma. Oživlja agonijo vojne. Neposredni povod za nastanek najbolj znanega Picassojevega dela je bilo bombardiranje baskovske vasice Guernice, ki so jo letala nacistične Nemčije v službi diktatorja Franca 26. aprila 1937 zravnali s tlemi. Stopar je dejal, da je prvič v zgodovini vojaški stroj izvedel genocidni napad na nedolžne ljudi male vasice, ki z vojno niso imeli neposrednega stika.
Politična in socialna tenkočutnost je Picassoja pripeljala leta 1944 v vrste komunistov. Tudi zato ga je tako prevzela Bulajićeva filmska epopeja, saj je bitko za ranjence na Neretvi podoživljal skoraj kot Guernico in je plakat za ta film ustvaril brez honorarja. Pač, ko so naročniki že tako sito vrtali, s čim bi se mu lahko vsaj malo oddolžili, je Picasso rekel, da bo čisto dovolj, če bo odpeljal domov zaboj dobrega jugoslovanskega vina.
Picasso je bil tudi scenograf. Največ je delal za Igorja Stravinskega, tudi za leta 1920 nastalo opero s plesom – balet Pulcinella. Za premiero v Neaplju je izdelal sceno, zrisal kostume in serijo portretov prijateljev, ki so družno uresničili to delo Stravinskega.
Libreto za Pulcinello je napisal Jean Cocteau in za obletnico njegove smrti je leta 1963 RAI v Milanu izdala spominsko monografijo Pulcinelle z vsemi ilustracijami glavnih akterjev, dve študiji scene, od katerih sta dve skupaj s portreti dveh deklet izdelane v litografiji in zalepljene v knjigo, ki nosi signaturo 161 od 300 izvodov. Tudi ta dragocena Stoparjeva monografija je del spominske razstave na sevniškem gradu.
