"Za kulturno ministrstvo prav posebne potrebe ni"
Prešeren naj ne bo samo branje in razmišljanje, ampak tudi spodbuda, da tudi mi dobimo čim več zanimanja za sodobno in starejšo literaturo, da se vpisujemo v knjižnice in čim več beremo, je ena izmed zaključnih misli slavnostne govornice dr. Zore Tavčar na sinočnji osrednji sevniški slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku, na kateri so podelili Prešernove plakete. Obogatil jo je tudi nastop učencev in učiteljev sevniške glasbene šole.
"Kulturno dogajanje po vseh krajih naše občine je pestro in raznoliko. Kulturno udejstvovanje naših občanov pa ima pomembno vlogo povezovalca celotnega družbenega dogajanja. Bivanje je večni preplet med imeti in doživeti. Naj kultura ne bo le sinonim za imeti, temveč naj bo lastnik prijetnega in lepega, lepo doživetega, česar si vsi želimo v največji meri!", je med drugim dejal župan Srečko Ocvirk.
Pozdravil je ustvarjalno svobodo kulturnih ustvarjalcev, ki so pripravili drugačno osrednjo slovesnost ob kulturnem prazniku v sevniški občini sinoči v sevniški kulturni dvorani. Zasnovo prireditve Apel podobo na ogled postavi… je pripravila sevniška slikarka Jerca Šantej, ki je lično oblikovala tudi tiskovine.
Ne le vabilo s programskim listom in plakat za sinočnjo prireditev, temveč tudi plakat za drevišnji večer poezije na okrogli terasi med hotelom Ajdovec in Mladinskim centrom v Sevnici, kjer se bodo ob baklah in figah spomnil slovenskih pesnikov. Na tem večeru bo lahko soustvarjal program vsak, ki ima željo in veselje.
Jutri, ob 18. uri pa bodo na sevniškem gradu odprli skupinsko razstavo 16 likovnikov sevniške občine, družno z ambasadorjem kulture 2011/12 Sebastjanom Popelarjem, čigar mandat se izteka.
Prešeren genialen
Pri zagovarjanju doktorata v Milanu je profesor hudomušno vprašal Zoro Tavčar, kaj pravi, ali drži, da je Prešeren učil pri Francescu Petrarci. "Ne, ni se imel kaj učiti! On je bil genialen in ga je celo prekašal!" je odvrnila Tavčarjeva, čeprav je tvegala, da jo vrže na izpitu. "Kako, kako!? se je začudil profesor in Tavčarjeva je dopolnila: "Italijani imate veliko besed tudi odveč. Pri Petrarci lahko vržete par verzov ven, pa se ne bo nič poznalo. Če pri Prešernu vzamete eno samo besedo, kaj šele verz, se zruši vse! Profesor se je zelo začudil, jaz pa tudi, da me ni vrgel."
Tavčarjeva je zatem razčlenjevala, v čem vidi veličino našega največjega pesnika, naposled pa se je dotaknila tudi aktualnih dogodkov pri nas.
"Kultura je pravzaprav tisto, kar bi nas moralo družiti in zaradi česar bi moralo biti neprestano veliko zanimanja za njo, pa ga je čedalje manj. Tako smo se te dni prepirali in se še prepiramo, tudi na televiziji, ali potrebujemo kulturno ministrstvo in če je kultura sploh potrebna. Mislim, da za kulturno ministrstvo prav posebne potrebe ni, kajti kultura se dela tudi brez ministrstva.
Pač pa moramo imeti dosti prostora za kulturo v časopisih in revijah, da ne bo kultura samo privesek, ki se imenuje Kult, da sploh ne veš, kaj hočejo, nimajo pa poštene kulturne strani.
Na televiziji je kultura predstavljena bolj čudaško. Včeraj je nekdo nastopal in je začel s prav opolzko besedo… Grozno, kako neokusni znajo biti Slovenci!
Še se bomo morali naučiti kulturo medsebojnega govorjenja, kulturo nastopanja. Skratka, kulture govorjenja enostavno ni! To je prvo kar bi morali poudarjati na Prešernov dan! Ne samo, da bi Prešerna občudovali in ga razlagali na šolah, česar marsikje še ne počno, ampak zahtevajo bolj mehanično učenje, na pamet.
Od učiteljev bi želela, da poudarjajo, kaj nam je želel Prešeren povedati, na kaj je opozarjal, da bi v šolah imeli tudi kakšne slovarčke, da bi učenci zbirali in bogatili besedišče, metafore," je med drugim razmišljala Tavčarjeva, življenjska sopotnica znanega pisatelja Alojza Rebule.
Učenke pevskega oddelka Glasbene šole Sevnica in Tercet Vilinke je začel pestro slovesnost z Zdravljico, po omenjenem nagovoru sevniškega župana se je predstavil trio klarinetistov in saksofonista taiste glasbene šole.
Publika je zatem nagradila z burnim aplavzom recital Mirka Rateja, Dušana Senice in Petra Žuraja. Glasbena šola je lepo uvedla tudi že omenjeno slavnostno govornico, dr. Zoro Tavčar, pisateljico, esejistko, prevajalko in kulturno delavko ter z ubranim nastopom ksilofonista Jerneja Bregarja in kitarista Matije Vidmarja tudi slovesno podelitev Prešernovih plaket Zveze kulturnih društev Sevnica.
Zlato plaketo je prejelo KD Mešani pevski zbor Lisca Sevnica, srebrno Ana Mešiček z Blance in Jelka Bec iz Boštanja, bronasti plaketi pa sta župan Srečko Ocvirk in predsednik ZKD Sevnica Jože Novak izročila Planinski pevski skupini Encijan pri PD Lisca Sevnica in Ljudskim pevcem KUD Franceta Prešerna Blanca.
Na slovesnosti je zapel ob spremljavi Saše Božič za klavirjem, še Andrej Lisec, na trobento pa je zaigral Luka Ernestl. Za prijetno presenečenje je poskrbel zaključni gong Vladimirja Janca.
V preddverju dvorane je na ogled postavila fotografije svojih članov fotosekcija Društva Trg Sevnica.
Prireditev so sooblikovali Matic in Jure Svažič, Tanja Žibert in Matthias Jazbec.
Na koncu še povzetki obrazložitev nagrajencev.
Koncerti na ambasadah na Dunaju, v Budimpešti in v Berlinu
Zlato plaketo Zveze kulturnih društev Sevnica je za MePZ Lisca, ki s pesmijo razveseljuje Slovence doma in po svetu že 35 let, prevzela predsednica zbora Anica Dernač. Zbor je bil ustanovljen v podjetju Lisca za nastopanje ob kulturnih praznikih za kolektiv v podjetju. Takrat je v njem prepevalo kar 80 pevcev. Zbor je ustanovil Jože Pfeifer, uspešno pa ga vodi še danes. Sodelujejo na vseh pomembnih prireditvah v občini in zunaj nje. Udeležujejo se vsakoletnega tekmovanja pevskih zborov v občini in Posavju ter sodelujejo na pevskem taboru v Stični. V zadnjih letih so gostovali v Zagrebu, Beogradu in na Lošinju. Kulturni praznik so zaznamovali s koncerti na slovenskih ambasadah na Dunaju, v Budimpešti in v Berlinu.
Od igralke do režiserke
Korenine organizirnega kulturnega dela na Blanci izhajajo, po pripovedovanju ljudi, iz leta 1950, ko je kulturno društvo prvi vodil krajan Anton Lopatec. Za njim je bil dolgoletni predsednik kulturnega društva takratni ravnatelj Franc Zorko. Že takrat se je v delovanje vključevala tudi Ana Mešiček. Kmalu je prevzela vodenje kulturnega društva in bila nekaj let predsednica. Na Blanci so bile zelo znane igre različnih žanrov, ki jih je veliko režirala, nastopala pa je tudi kot igralka. V kulturno dvorano so na ogled iger že takrat radi prihajali ljudje od blizu in daleč.
Ker je bila Ana Mešiček slovenistka je skrbela za pravo slovensko besedo v kraju in okolici. Skoraj na vseh proslavah je bila odgovorna za kulturni program in povezovalno besedilo. Takrat so se velikokrat predstavljali z raznimi recitali slovenskih pisateljev. Godbenikom godbe Blanški vinogradniki je predlagala tudi takšno ime. Ana Mešiček je tudi sooavtorica in lektorica knjige Zgodovina gasilstva na Blanci, izšla je ob 80. obletnici delovanja. V preteklosti in še sedaj s svojim strokovnim znanjem sodeluje pri pripravljanju proslav v krajevni skupnosti, izredno rada pa pomaga tudi mladim.
Brez Jelke skoraj ni prireditve v Boštanju!
Življenje Boštanjčanke Jelke Bec je neločljivo povezano z ustvarjanjem na različnih področjih ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Sevnica. Na Radiu Sevnica je kar desetletje delovala kot glasbena urednica. Izbor priljubljenih glasbenih izvajalcev tistega časa je na radiu dopolnjevala s pripravljanjem kulturnih in etnoloških oddaj.
Jelka Bec je pustila pomemben pečat v delovanju Kulturno-umetniškega društva Anton Umek Okiški. Poleg organizacije, sodelovanja pri izvedbah in povezovanja neštetih koncertov, obletnic društev, slovesnosti in raznih drugih oblik javnih prireditev v bližnji in daljni okolici je med njenimi dosežki tudi večletno razvijanje novih oblik in vsebin dela na kulturnem področju.
Mednje spada izvirno snovanje vsakoletnega programa v počastitev kulturnega praznika v domačem kraju, pa tudi pripravljanje prireditve Dan družine, ki je boštanjsko kulturno dvorano napolnila lani spomladi. Ob povezovanju prostovoljstva v sklopu Rdečega križa z ljubiteljsko kulturo je organizirala več dobrodelnih koncertov, pa tudi koncert v zahvalo vsem krvodajalcem sevniške občine.
Encijan poznajo tudi onkraj naših meja
Letos pa praznuje Planinska pevska skupina Encijan 10. obletnico delovanja. Bilo je leta 2001, ko so v društvu ob planinskih avtobusnih izletih in planinskih taborih na koncu vedno poskušali tudi ubrano zapeti, k čemur jih je spodbudila tajnica Darinka. Večkrat so razmišljali, ali nadaljevati ljudsko prepevanje ali ustanoviti skupino, ki bi pod strokovnim vodstvom in organizirano prepevala slovenske pesmi. Odločili so se za drugo in na začetku leta 2002 začeli prepevati na organiziranih vajah. Najprej so ustanovili mešani zbor, pozneje pa moško skupino. Njihovo ime je postalo: Planinska pevska skupina Encijan pri Planinskem društvu Lisca Sevnica.
Pravijo, da so takrat imeli srečo, da je prav takrat prenehal aktivno peti in voditi Okteta Jurija Dalmatina Jože Pfeifer in je zato lahko prevzel strokovno vodstvo pevske skupine, organizacijo pa je prevzel Tone Šeško. Začeli so vaditi vsak teden in ob odprtju postavljene smerne okrogle plošče – table na Lisci – so prvič nastopili. Ta pevski koncert na Lisci je postal tradicionalen. Vsako leto septembra na prireditvi "Lisca poje" nastopa in se druži več kot 15 pevskih skupin posavske, dolenjske, zasavske in celjske regije.
Pevska skupina Encijan nastopa na vseh prireditvah PD Lisce Sevnica. Prireja samostojne koncerte, sodeluje z drugimi pevskimi skupinami v občini, nastopa na pevski reviji Posavja. Odzove se vsakemu povabilu na nastop. Svojo slovensko pesem je Encijan ponesel tudi onstran meja. Prepevali so na Češkem, v Bosni, Srbiji in na Hrvaškem.
Razveseljujejo ljubitelje ljudske pesmi
V sklopu delovanja KUD Franceta Prešerna Blanca je bila leta 2001 ustanovljena skupina Ljudskih pevcev Blanca. Njen namen sta ohranjanje izročila stare ljudske pesmi in njeno prenašanje na mlajše generacije, hkrati pa tudi druženje starejše populacije na vajah in prireditvah, kjer predstavljajo ljudske pesmi. Ljudski pevci Blanca pa radi razveseljujejo ljubitelje ljudske pesmi tudi onstran meja svoje krajevne skupnosti in tako popestrijo marsikateri dogodek. Na Blanci vsako leto pripravijo samostojni koncert, se udeležijo skupnih nastopov drugje.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
