Večer poezije in proze Jožeta Dularja
Včeraj zvečer je bil v okviru metliškega občinskega praznika v tukajšnjem kulturnem domu večer poezije in proze Jožeta Dularja. Letos je minilo desetletje, odkar je umrl "ta veliki Metličan, ki je pustil globoke sledi," kot je napovedala Vesna Žist, ki je povezovala prireditev, za katero je scenarij napisal Toni Gašperič. Čeprav je bil Dular rojen v Vavti vasi ob Krki, pa je velik del svojega pisateljskega, strokovnega in publicističnega dela posvetil prav Beli krajini in Metliki, kjer je postavil na noge tudi Belokranjski muzej in bil njegov ravnatelj kar 30 let. Pred tem je kot slavist poučeval. 10. novembra 1949 je bilo na njegovo pobudo ustanovljeno Belokranjsko muzejsko društvo, prva seja upravnega odbora društva pa je bila prav na včerajšnji dan pred 61 leti.
Kako plodno je bilo delo Jožeta Dularja, pove že to, da je napisal 12 leposlovnih knjig, 24 strokovnih publikacij ter uredil več strokovnih in leposlovnih del. Pri slednjih je z deli Ljudje ob Krki, Krka umira, Krka pa teče naprej in Na drugi strani Krke še posebno pozornost namenil reki Krki, ob kateri je odraščal. Metliki pa se je oddolžil z Udari na gudalo, Jandre in romansiranim zgodovinskim romanom Mesto nad Bojico. Jože Dular, ki je imel zelo izostren čut za slovenski jezik, je bil od vsega začetka tudi zvest sodelavec Dolenjskega lista. Njegovi zapisi, objavljeni v našem časopisu, so izšli v knjigi Prošel je pisani vuzem in v zbirki anekdot Smeh na prepihu.
Pesmi in odlomke iz nekaterih njegovih proznih del je prebiral gledališki, filmski in televizijski igralec Pavle Ravnohrib, na orglice pa je zaigral Oto Nemanič. V okviru prireditve, ki jo je pripravilo Belokranjsko muzejsko društvo, je Ljudska knjižnica pripravila tudi razstavo Dularjevih del. Prireditve pa sta se udeležila tudi Jožetova sinova dr. Janez Dular z ženo Anjo in mag. Andrej Dular.
