Dolenjski list
© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Toporišič na razstavi v razstavi


I. Vidmar
27. 6. 2016, 12.20
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

topori__i___razstava_bre__ice_001.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Toporišič razstava Brežice-001
topori__i___razstava_bre__ice_007.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Avtorica razstave Vlasta Dejak s Toporišičevima sinovoma Tomažem in Andrejem (Foto: I. Vidmar)

Posavski rojak, veliki slovenski jezikoslovec in akademik Jože Toporišič, je bil osrednji lik včerajšnjega Dne Posavskega muzeja Brežice, ki ga brežiški muzejski delavci pripravljajo v spomin na 26. junij leta 1949, ko je bil prav tako na nedeljo ustanovljen brežiški muzej, ki si je že tedaj nadel ime posavski, čeprav tedaj regije Posavje pravzaprav še niti ni bilo.

Jožetu Toporišiču v posavskem muzeju tokrat v okviru stalne razstave Pod devetimi zastavami Posavje 1900-1990 posvečajo tako imenovano razstavo v razstavi, ki je bila lani posvečena brežiškemu olimpioniku Primožu Kozmusu. Na tokratni razstavi, ki jo je muzej v okviru programa Toporišičevo leto, 11. 10. 2015-11. 10. 2016, v katerem na pobudo Toporišičeve rojstne vasi Mostec sodelujeta brežiška knjižnica in muzej, pripravil v sodelovanju s Toporišičevima sinovoma Tomažem in Andrejem, ki sta prispevala dokumente fotografije in predmete iz očetove zapuščine.

Jožeta Toporišiča in njegovo tokratno razstavo je na odprtju predstavila avtorica razstave Vlasta Dejak, razstavo pa je tudi v bratovem imenu odprl Andrej Toporišič, ki je v svojem govoru poudaril, kako rad se je njegov oče vračal v svoje rojstne kraje.

Jože Toporišič je bil rojen 11. oktobra 1926 v Mostecu, osnovno šolo je obiskoval v Dobovi, gimnazijo pred vojno v Mariboru in po vojni, ki jo je preživel v taboriščih v Šleziji in na Poljskem, v Brežicah. Slavistiko je študiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1963 tudi doktoriral, eksperimentalno fonetiko pa v Hamburgu.

Večino časa je delal kot profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani, krajši čas pa tudi Zagrebu, Zadru in v tujini - ZDA, Nemčiji, Rusiji, Avstriji, na Poljskem in drugje. Bil je vodilni slovenski jezikoslovec povojnega obdobja, njegovo najpomembnejše delo je slovenska slovnica iz leta 1976, ki je kasneje doživela več ponatisov, močan pečat pa je vtisnil tudi pri nastajanju Slovarja slovenskega knjižnega jezika in Slovenskega pravopisa.

Ob odprtju razstave je udeležencem Programski odbor Toporišičevo leto razdelil izjavo, s katero odločno nasprotuje razprodaji slovenskega jezika in v njej navaja: Programski odbor Toporišičevo leto zgroženo ugotavlja, da slovenska univerzitetna elita poskuša brezsramno zapraviti »naš jezik, naše bogastvo« in zaradi kratkoročnih ekonomskih koristi nedržavotvorno izganja slovenski učni jezik iz slovenskih univerzitetnih predavalnic. Nasilno poangleženje skrivajo za leporečenjem o »skrbi za slovenski jezik« in prodajajo meglo s puhlico o tem, da je »skrb za uporabo slovenščine na univerzah /je/ naša skupna skrb« ... Izjavo so poslali tudi predsedniku države Borutu Pahorju, predsedniku državnega zbora Milanu Brglezu in predsedniku vlade Miru Cerarju, že ob odprtju razstave pa jo je dobil v roke tudi posavski poslanec Igor Zorčič.

Razstava Posavski obrazi: jezikoslovec in akademik Jože Toporišič bo odprta eno leto.


© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o.

Vse pravice pridržane.