Igor Vidmar

V Krkini galeriji v upravni stavbi v Ločni je ta teden potekal 46. Dolenjski knjižni sejem, ki ga že tradicionalno pripravljajo Mladinska knjiga, Knjižnica Mirana Jarca in Kulturno-umetniško društvo Krka. Na ogled so postavili vse knjige pomembnejših slovenskih založb, ki so izšle v zadnjem letu, in pripravili pester spremljevalni program.

Igor Vidmar

Na knjižnih policah sejma je razstavljenih in obenem tudi na prodaj 1.200 knjig vseh slovenskih založb, ki so v zadnjem letu izdajale knjige na področjih otroške in mladinske literature, priročnikov za odrasle in otroke ter leposlovja. Zadnja tri leta temu izboru dodajajo tudi izbor najzanimivejših knjig v angleškem jeziku, po katerih posegajo predvsem mladi, in tudi stripe, kar prej ni bilo v navadi. 

Igor Vidmar

46. Dolenjski knjižni sejem so odprli s krajšo umetniško predstavo v režiji Nejca Gazvode s Sašo Vipotnik oziroma AKA Neomi v glavni vlogi ter pogovorom o superjunakih slovenske ilustracije z gosti, ilustratorko Hano Stupica, dolgoletnim likovnim urednikom pri založbi Mladinska knjiga Pavletom Učakarjem in antropologom Danom Podjedom, ki so predstavili svoj pogled na superjunake v ilustracijah, literaturi, filmih in vsakdanjem življenju. 

Pavle Učakar je med superjunaki v slovenski literaturi izpostavil Martina Krpana, v zvezi s katerim ima izkušnjo, povezano z Novim mestom. Slovenci smo Martina Krpana dolgo poznali predvsem po ilustracijah Toneta Kralja iz slikanice iz leta 1954. Obstajala pa je izdaja iz leta 1917 z ilustracijami Hinka Smrekarja, ki velja za prvo slovensko slikanico.

Kot je povedal Pavle Učakar, so v Mladinski knjigi želeli ob stoletnici izida prve slikanice izdati ponatis kot jubilejno izdajo. »Ker je šlo pri izvirni izdaji za slikanico v precej majhnem formatu in so bile tako tudi ilustracije zelo majhne in neuporabne za reprodukcijo, sem moral najti izvirnike, če smo želeli izdati ponatis. Našel sem jih v Novem mestu, v Knjižnici Mirana Jarca, in bili so še večji, kot sem pričakoval. Barve so v stotih letih obledele in papir je porumenel, zato je bilo kar veliko dela na računalniku, da sem dobil ven take barve, kot so bile nekoč, a sem pri delu neizmerno užival,« je povedal Pavle Učakar, ki je spregovoril tudi o svojem odnosu z ilustratorji, s katerimi je v štirih desetletjih urednikovanja sodeloval, med drugim tudi s Hanino babico Marlenko in mamo Marijo Lucijo pa z Dolenjskim listom tesno povezano Ančko Gošnik Godec, katere risbo Ene gospe še vedno lahko občudujemo v vsaki številki našega časopisa.

Dan Podjed je na vprašanje voditeljice Carmen L. Oven odgovoril na široko in povezal junake svojega časa od Herkula pa do današnjih junakov, ki jih je pred leti tudi znanstveno raziskoval, ko so se šele pojavljali: »Danes jim pravimo influencerji, vplivneži. Takrat nisem vedel, da jim bomo tako rekli. Po angleško sem jih poimenoval bubbles celebrities ali po naše instantne zvezde. Raziskoval sem protoinfluencerje, kot so bili Artur Štern, Fredi Miler, Damjan Murko in Urška Čepin. Skušal sem ugotoviti, ali bodo tovrstni liki nadomestili klasične junake, kakršne smo do takrat poznali v slovenskem prostoru, vključno z Martinom Krpanom.

Kaj je problem sodobnih junakov oziroma junakov nasploh? Junak je moral oditi iz svojega varnega domačega okolja nekam na tuje, se tam bojevati s sovražniki, zmaji in groznimi pošastmi, jih premagati ter se vrniti domov in pripovedovati zgodbe, da ga ljudje prepoznajo kot junaka. Problem sodobnega junaka je, da danes sploh ne more izginiti. Nekdanji junaki so, ko so se odpravili od doma, vzeli s sabo čelado in kak meč, današnji junaki pa vzamejo s sabo le telefon, da naredijo kak selfi, če se jim približuje kak zmaj, da ga takoj objavijo na Instagramu. Smo v dobi, ko junaki izginjajo, in obenem v dobi, ko junake potrebujemo bolj kot kdaj prej.«

Igor Vidmar

Hana Stupica je predstavnica mlajše generacije, a kot je rekla, ravno še dovolj stara, da ve, kako je plezati po drevju, riti po blatu in se iti ravbarje in žandarje ter biti otrok brez telefona. Njen filmski superjunak je bil Batman, njen osebni superjunak pa je zajec, ki pogosto nastopa tudi v njenih ilustracijah, našla pa ga je tudi na dedkovih, babičinih in maminih risbah. Čeprav tega ni dobesedno poudarila, pa sta superjunakinji tudi njena babica in mama. Če ne drugega, še vedno uporablja njune čopiče iz sobolje dlake in tempere Aero Celje Made in Jugoslavija iz njune zaloge. »Boljših ni,« pravi.

V sredo so prireditelji pripravili pogovor z Jožico Jožef Beg, Denisom Škofičem in Suzano Zagorc o tem, zakaj danes pisati, gostje pa so med drugim spregovorili tudi o tem, kako danes in jutri pisatelje ogroža umetna inteligenca in ali je ta sposobna napisati tako dober roman kot človek. Gostje menijo, da ne, Denis Škofič pa je občinstvu predstavil tudi svoje izkušnje spodbujanja k branju med dijaki na Šolskem centru Novo mesto, kjer poučuje slovenski jezik.

Prireditveni program 46. Dolenjskega knjižnega sejma se je včeraj zaključil z območnim srečanjem najmlajših literatov osnovnih šol s Špelo Frlic V majhnem plašču besed. Sejem bo odprt še danes do 19. ure.