V Novem mestu zadnja priložnost za ogled razstave o povojnem zločinu pod Macesnovo gorico
Potem, ko je razstava z naslovom 3450 umorjenih: Jama pod Macesnovo gorico - slovenski Katin po dobrem letu dni od prve otvoritve v Ljubljani potovala po Sloveniji in bila na ogled tudi v Kočevju in Semiču, so jo sinoči odprli še v Novem mestu.
Razstava v galeriji Baragovega zavoda je zadnja postavitev in bo v Novem mestu na ogled mesec dni. Dogodek je organizirala Škofija Novo mesto oz. Zavod Friderika I. Barage.
Ker se je večji del bratomorne tragedije med in takoj po drugi svetovni vojni dogajal prav na Dolenjskem in Beli krajini, je še posebej dragoceno, pomembno in sporočilno, da je razstava predstavljena tudi v teh krajih.
Ob odprtju razstave so predvajali dokumentarni film 3450 – Bratomor v jami pod Macesnovo gorico, ki govori o pobitih, njihovi poti v smrt ter skrivanju in odkrivanju resnice o povojnih pobojih, ki so bili vse do osamosvojitve Slovenije bolj ali manj prikrivani.
Od aprila do septembra 2022 so arheologi v breznu pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu iz jame, ki je bila po poboju minirana, izkopali posmrtne ostanke 3450 moških, pomorjenih od 2. do 10. junija 1945. Pričevanja pobeglih iz jame, raziskave iz obdobij med letoma 1990 in 2017, predvsem pa med 2019 in 2022, so potrdili, da je bila jama grobišče slovenskih domobrancev. Bili so različnih starosti, najmlajši je imel 14 let.
Za pokop na ljubljanskih Žalah
Obiskovalce je po ogledu pretresljivega filma nagovoril avtor razstave dr. Jože Dežman, zgodovinar in predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Poudaril je, da razstava osvetljuje dogodke, ki so globoko zarezali v zgodovino našega naroda in nas žal še danes delijo.
»Macesnova gorica je bila najbolj varovana skrivnost druge Jugoslavije. Predstavlja grozovito breme laži, mitov in tabuja ter sistematično diskriminacijo živih, torej sorodnikov žrtev. Gre za najhujši zločin po drugi svetovni vojni v Evropi, ter največji bratomor v slovenski zgodovini,« je med drugim povedal Dežman. Čeprav gre za težke teme, je o njih treba govoriti in molk prekiniti.
Strinjal se je z voditeljem pogovora dr. Janezom Grilom, da bi bilo modro, potrebno in nujno spodbuditi ljudi, da bi pošiljali odgovornim v naši državi, od predsednice države, do DZ RS, predsednika Vlade RS in drugim, prošnje, da se uredi dostojen pokop pomorjenih v jami pod Macesnovo gorico na ljubljanskih Žalah.
Resolucija iz Bruslja
Seveda je bilo na pogovornem večeru v Baragovem zavodu govora tudi o spravi, za katero si že dolgo prizadevamo, »a ob iskrenih željah je bila nekje figa v žepu,« je dejal Dežman.
Evropska poslanka Romana Tomc, zaslužna, da je razstava o Macesnovi gorici začela svojo pot prav v Bruslju, je povedala, da bo verjetno še pred poletjem v Evropskem parlamentu sprejeta resolucija, s katero bo celotna EU obsodila komunistične zločine po drugi svetovni vojni v Sloveniji.
»Ko je aktualna vlada nekaj let nazaj ukinila dan spomina na žrtve komunizma, sem nekako želela opozoriti evropsko javnost, da to ni prav, da Slovenija potrebuje pomoč. Sprejem resolucije bo resnično zelo jasen in močan signal oz. poziv, da se za vse naše žrtve povojnih zunajsodnih pobojev, ki se še vedno nedostojno skrivajo po nekih skladiščih in iščejo svoj mir, najde prostor in križ. In da se uradno tudi v Sloveniji, kot v vsej razviti Evropi spozna in prizna, da so obstajali trije totalitarni režimi: fašizem, nacizem in komunizem, in ne le prva dva,« je dejala Tomc.
Resnica vedno zmaga
Obžalovanje, da do tega še ni prišlo, je na sinočnjem dogodku v Baragovem zavodu izrazila tudi poslanka v DR RS dr. Vida Čadonič Špelič.
Pred nekaj meseci slovenski poslanci znova niso sprejeli obsodbe komunizma kot totalitarnega režima in prepoved uporabe komunističnih simbolov kot totalitarnih, »kar me močno boli. A nismo bili in ne bomo tiho, ker nekoč bo zmagala resnica. Treba je odpreti srca resnici in vsemu dobremu, kar nas bo enkrat peljalo k spravi. Vsak od nas mora narediti ta korak,« je dejala.
Škof Saje: sprava, mir, sožitje
Novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje je poudaril, naj pričujoča razstava 3450 umorjenih: Jama pod Macesnovo gorico - slovenski Katin pripomore k spoznavanju naše zgodovine, »in naj nas spodbudi k razmišljanju, kaj lahko naredimo za spravo, za mir med nami, za sožitje, za dobrobit vseh nas.«
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
