Starostne razlike so se v hipu razblinile
Sinočnji nastop skupine Slon in Cvet je v jeseni v novomeškem mladinskem klubu LokalPatriot je bil zadetek v polno. Tako mešane druščine med občinstvom, kot je bila tokrat, v LokalPatriotu še ni bilo. Študentje, srednješolci in vrstniki nastopajočih, nekateri tudi starejši od najstarejšega člana benda. Vzdušje vrhunsko.
Plesali so in peli z njimi in zdržali skoraj tri ure, kolikor so brez odmora muzicirali Cveto Šali, Mitja Simič, Gusti Vrtar in Jernej Ban. Marsikomu iz občinstva bi bil kdo na odru lahko tudi dedek, a so se z glasbo poenotili v homogeno maso.
Slon in Cvet je v jeseni so tokrat dali prednost lastnim skladbam, skladbam, ki jih je, večino, na poezijo svojega očeta Severina Šalija zložil Cveto Šali, kitarist skupine Rudolfovo, skupine, ki se ji je kot prvi izmed novomeških rockovskih skupin uspelo prebiti prek Karteljevega do Ljubljane, v tamkajšnje studie in na slovenske odre, tudi v sosednjo republiko, danes bi temu rekli v tujino, posneti ploščo in se s skladbo Grem domov v Novo mesto usidrati v srcih Novomeščanov, ki so njihovo skladbo vzeli za svojo himno.
Na oder so Slon in Cvet je v jeseni tokrat povabili tudi več gostov, med drugim člana brass sekcije skupine Generator brata Mitjo in Gregorja Turk, pevca in frontmena skupine Plateau Gašperja Turka in nekdanjega pevca skupine Ž Kovači in Soddiha Janeza Lamovška. Med skladbe, zapete v slovenščini pa so spretno primešali še nekaj relikvij svetovne zakladnice bluesa in navdušili. Čeprav so v LokalPatriotu nastopili prvič, to ne bi smelo biti zadnjič. Morda pa ob letu osorej znova.
