Srce teme ali Srebrenica se ne bi smela nikoli ponoviti
Srce teme je razstava, posvečena 30. obletnici genocida v Srebrenici, ki so jo sinoči odprli v Jakčevem domu, na njej pa sodeluje skupina bosanskih likovnikov in pesnikov.
S podobo lahko umetnik pove več kot s tisoč besedami. Če je bilo po koncu druge svetovne vojne rečeno nikoli več in so bile te besede neštetokrat ponovljene po kalvariji vojne ob razpadu nekdanje Jugoslavije, katere najtemnejši del je bil prav pokol v Srebrenici, danes žal ugotavljamo, da človeštvo tudi danes ni sposobno preprečiti in ustaviti, kar smo si obljubili, da ne bomo ponovili, a se vedno znova dogaja.
Ta misel morda najbolje opisuje vzdušje ob odprtju razstave, ki jo je v Jakčevem domu pripravila kustosinja Dolenjskega muzeja Jasna Kocuvan Štukelj, ki je ob odprtju med drugim poudarila: »Razstava Srce teme je posvečena enemu najhujših zločinov človeštva – genocidu, ki se je leta 1995 zgodil v Srebrenici ter pretresel svet, skozi oči likovnih umetnikov in literatov, vendar ne kot dokumentarno zgodovinskemu zapisu, temveč kot živemu spominu, ki še vedno boleče utripa v tkivu današnjega časa. Je poklon žrtvam in preživelim, je most med preteklostjo in prihodnostjo, je prostor, kjer bolečina dobi obliko – in s tem tudi možnost, da postane moč. Razstavljena dela v sebi nosijo več kot le podobe preteklosti. So opomin, da mir ni samoumeven in da se človeško dostojanstvo začne z resnico. Pomembno je govoriti o tej temi, tudi če nismo osebno ali kako drugače povezani z dogodki iz julija 1995. Prav v tej oddaljenosti tiči odgovornost, da kot opazovalci ne postanemo nemi. Da ne pozabimo, da genocid ni tragedija drugih, temveč opozorilo celotni človeški skupnosti, kako hitro lahko tišina, sovraštvo in brezbrižnost pripeljejo do uničenja.«
Na razstavi sodelujejo likovniki Adis Elias Fejzić, Danis Lan Fejzić, Adis Lukač in Safet Zec in literati Ferida Duraković, Amra Mujezinović, Amela Mustafić, Mile Stojić in Melida Travančić. Prispevki literatov so objavljeni v monografiji Srce teme, ki je izšla ob razstavi.
»Umetniki vsak s svojim delom in na svoj način vstopajo v temno srčiko izgube, nasilja, izbrisa in odpora. Njihova dela niso zgolj odzivi na tragedijo, so oblike pričevanja, žalovanja, krika in najpogosteje tišine. Vsak umetniški izraz predstavlja dejanje etične drže: nočemo pozabiti, nočemo biti brezbrižni,« je dodala Jasna Kocuvan Štukelj.
V imenu sodelujočih umetnikov, ki se jih večina iz različnih vzrokov ni mogla udeležiti odprtja, je spregovoril Adis Elias Fejzić, ki je ob tem izrazil globoko hvaležnost Slovencem, ki sočustvujejo z njegovim narodom in njegovo tragedijo.
Zbrane sta nagovorila tudi direktorica Dolenjskega muzeja Jasna Dokl Osolnik in podžupan Mestne občine Novo mesto Urban Kramar, ki je med drugim opozoril, da nas podobe, ki jih vidimo na razstavi, ne smejo pustiti ravnodušne in da razstavljena dela niso zgolj umetniški izraz, so dokument časa, so pričevalke resnice, so nemi kriki tisočih, ki jih ni več.
Razstavo je odprl njegova ekscelenca Dario Novalić, veleposlanik Bosne in Hercegovine v Sloveniji.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
