Resnice posameznikov

Društvo Kočevarjev staroselcev je v nedeljo, 21. decembra, popoldne v kočevarskem kulturnem centru v Občicah predstavilo svojo peto knjigo, ki je izšla pri Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU; številni obiskovalci so imeli hkrati priložnost prvič slišati nekaj kočevarskih melodij in pesmi z zgoščenke Toneta Pluta.
Po delih o folklornem izročilu Kočevarjev (W. Tschinkel, 2004), njihovih cerkvah (M. Ferenc, G. Zupan, 2006) in vodnih virih na območju, kjer so živeli (A. Prelesnik, 2007), je Marija Makarovič s knjigo Resnice posameznikov po podobno zasnovani knjigi Črmošnjiško-poljanska dolina in njeni ljudje (2005) poskrbela za še obsežnejše delo, ki govori o Kočevarjih z njihovega celotnega življenjskega prostora, pripovedi Kočevarjev staroselcev pa dopolnjujejo izpovedi slovenskih sovrstnikov.
V prvem delu knjige Makarovičeva po zgodovinskih virih in pričevanjih piše najprej o vsakdanjem življenju Kočevarjev pred drugo svetovno vojno, zatem o prostovoljni preselitvi, pa o nasilju med vojno in po njej, nakar povzame še vzporednice med oblikami nasilja, ki je bilo vcepljeno fašizmu, nacizmu, kolaboraciji in komunizmu.
Od devetindvajset pripovedi posameznikov je nekaj obsežnih skoraj za samostojno knjigo, vse pa so bogato opremljene s fotografijami. Iz besed in slik o številnih človeških usodah se počasi izlušči širok mozaik o času in prostoru, s pehanjem in nehanjem kočevarskega življa v ospredju. Življa, ki se je dalo speljati izza stoletnih ognjišč, zdaj je razkropljeno po celem svetu; na Slovenskem je ljudi s kočevarskim poreklom le še nekaj sto, staroselskih Kočevarjev v pravem pomenu besede, ki še govorijo svoj jezik, pa le za prste nekaj rok.
Ideja, da bi posneli zgoščenko z melodijami in pesmimi Kočevarjev, ki so najraje igrali na harmoniko in bršljanov list, se je porodila pred kakim letom, posla se je lotil semiški harmonikar Tone Plut - in v sodelovanju pevk Marte Skubic Triplat in Bernarde Fink-Inzko ter Toneta Poča, ki igra na bršljanov list, je nastala zgoščenka z dvanajstimi skladbami, pesmi so v kočevarski in slovenski jezikovni izvedbi.
Na predstavitvi v Občicah so mladi semiški folkloristi Maša Kambič, Nastja Simonič ter Anže in Aljoša Plut v veselje občinstva na izvirno kočevarsko melodijo v narodnih nošah zaplesali po kočevarsko.