Barbara Čeferin, arhiv DL

##IMAGE-3401146##

V torek, 4. septembra, se bo v novomeškem Anton Podbevšek Teatru zgodila druga letošnja premiera - Ples v dežju, odrske upodobitve edinega romana Dominika Smoleta Črni dnevi in beli dan iz leta 1958 in filma Boštjana Hladnika iz leta 1961 Ples v dežju. Za dramaturgijo predstave, ki je nastala v koprodukciji Anton Podbevšek Teatra in Mestnega gledališča ljubljanskega in je prvo premiero v Ljubljani doživela 12. junija, je poskrbela Nana Milčinski, režiral pa jo je ravnatelj APT Matjaž Berger.

Hladnikov film Ples v dežju velja za najboljši slovenski film vseh časov, starejši gledalci pa so si ga zapomnili predvsem po izjemnih nastopih Duše Počkajeve in Mihe Baloha. Počkajeva je upodobila Marušo rdečelasko, ki sanja o igralski karieri in si neizmerno želi biti ljubljena, a se ji sanje in želje ne uresničijo in na koncu naredi samomor. Baloh je upodobil njenega ljubimca, zapitega slikarja Petra.

Nana Milčinski je za osnovo za dramaturgijo vzela tako scenarij za Hladnikov film kot tudi Smoletov roman, ki velja za prvi slovenski eksistencialistični roman. Za razumevanje zgodbe je bilo nujno poznati in razumeti svet v petdesetih in šestdesetih letih, da bi jo lahko adaptirali za današnji čas in jo ponudili današnjemu gledalcu, poleg tega pa je bila pred ustvarjalci gledališke adaptacije Smoletovega romana in predvsem Hladnikovega filma zelo zahtevna naloga, saj se ni možno izogniti primerjanju filma in gledališke predstave. Akterji APT-jevega Plesa v dežju so Jana Zupančič, ki nastopi v vlogi Maruše Rdečelaske, in Sebastijan Cavazza v vlogi Učitelja F., ki upodobita nesojeni par, ki mu življenje križajo Šepetalec v vlogi Jake Laha (alternacija Akira Hasegawa) in patološki voajer gospod Anton, ki ga upodobi Pavle Ravnohrib. Na gledališkem podiju se znajdejo tudi pripovedovalka Magda in Zvezda Nedosežna, ki jo senzibilno in intimno prikaže Barbara Ribnikar, ter pomembne intervencije Natakarja, Moža in Voznika – Tomislava Tomšiča. Predstavo soustvarjajo kostumograf Alan Hranitelj, avtor glasbe Peter Penko, avtor intermedijske intervencije Igor Štromajer, lektorica Barbara Rogelj in oblikovalci zvoka Uroš Bon, svetlobe Simon Žižek ter videa Gašper Brezovar.

Preberite še ...

· Kulinarika

Ideje za božanske velikonočne sladice

Predvsem mlajši gledalci, ki še niso imeli priložnosti videti Hladnikovega kultnega filma, bodo njegovo umetnino lahko spoznali prek projekcije izbranih prizorov v ozadju predstave, kjer se bodo mešali z z izbranimi video, računalniškimi in internetnimi intervencijami iz današnje medijske krajine. Po besedah Matjaža Bergerja pri gledališki predstavi Ples v dežju vseeno ne gre le za umetniško oddolžitev vrhunskima umetniškima stvaritvama, ampak v prvi vrsti za uprizoritveni spopad s temo, kako se zoperstaviti zagatnemu družbenemu stanju. Tako, kot so Smoletovi intelektualno umetniški junaki konec petdesetih let prejšnjega stoletja nesrečno in nezadoščeno tavali po svetu, iskali srečo v ljubezni in poklicnem življenju, lahko rečemo, da je družbeno stanje dobrih petdeset let zatem (ponovno) nenavdihujoče in turobno, z junaki, ki prav tako nepotešeno tavajo in iščejo srečo oziroma smisel.

Članek je bil objavljen v aktualni, 35. številki Dolenjskega lista 30. avgusta 2012.