Od delavskega do kulturnega doma
Štiri desetletja mineva, kar so v Krškem zgradili Delavski dom, kjer so dobila svoj domicil številna kulturna društva in kjer so tedaj svoj prostor dobile vse pomembnejše kulturne prireditve. Pravzaprav je bila stavba tedanjega delavskega in danes kulturnega doma leta 1977 darilo mestu ob njegovi 500-letnici. Načrte za krški kulturni dom je narisal arhitekt Franci Filipčič, razstavo o tem so v Kulturnem domu Krško odprli decembra, sinoči pa so za krško kulturo pomemben jubilej obeležili še z osrednjo proslavo.
Slavnostni govorniki so bili direktorica Kulturnega doma Krško Darja Planinc, krški župan Miran Stanko in kulturni minister Anton Peršak.
Planinčeva se je med drugim za njun delež pri razvoju in ugledu doma zahvalila svojima predhodnikoma Adolfu Moškonu in Katji Ceglar, za dobro in predano ter strokovno delo se je posebej zahvalila tudi vsem sodelavcem, v precej filozofsko obarvanem govoru pa je poudarila pomembno povezanost humanizma z razvitostjo neke družbe. Zahvalila se je za podporo občine in gospodarstva, pri čemer je izpostavila zgodovinsko podpornico krškega kulturnega doma Jedrsko elektrarno, ki je s tem v duhu njenega duhovnega očeta, Nikole Tesle, dokazala tudi svoj humanistični značaj.
Župan Stanko je izpostavil vlogo vseh, od zaposlenih in ustvarjalcev pa do občanov in lokalne skupnosti ter gospodarstva pri izpolnjevanju poslanstva Kulturnega doma ter med drugim opozoril tudi na obnovo doma pred tremi leti. Poudaril je, da je Krško z Bohoričem, Dalmatinom in Valvasorjem pomemben del narodove kulturne dediščine, a da je ob tem tudi danes pomemben del kulturnega dogajanja.
Minister Peršak je poudaril simbolno povezanost Krškega in njegove elektrarne, ki v slovenske domove prinaša luč, s Prometejem, ki je ljudem dal ogenj in bil za to kaznovan z večnim trpljenjem, ter pohvalil pozornost in podporo, ki jo v Krškem kulturi daje tako lokalna skupnost kot tudi tukajšnje gospodarstvo.
Umetniški program je z izjemnim izborom besedil oblikoval strokovni sodelavec Kulturnega doma Krško Žiga Kump, režiser predstave je bil Matej Filipčič, nastopili pa so duet Silence z gostom Igorjem Vićentićem, godalni kvartet z Nino Pirc, sopranistka Mateja Arnež Volčanšek, dramska igralca Sara Dirnbek in Branko Jordan ter pripovedovalec Ivan Lotrič.
Slavnostno akademijo so poimenovali Koristnost nekoristnega. Avtor Žiga Kump pa je o konceptu predstave povedal: "Oksimoron v naslovu akademije je zgolj navidezno protislovje. Z njim želimo predvsem poudariti, da se vrednosti in pomena umetnosti ter kulture nasploh ne da »izmeriti« z vatli grobe utilitarne logike. Ključno vlogo in vrednost kulture moramo najti zlasti v njeni moči, da vzpodbuja in vzdržuje tista stremljenja duha, ki niso instrumentalno podrejena zunanjim ciljem, temveč sledijo le vzgibu po lastni samouresničitvi. Le s tovrstno ustvarjalnostjo duha lahko celostno osmislimo naše bivanje in ohranjamo živ plamen humanizma. Dediščina humanizma, kot temeljnega vrednostnega sidrišča in poslanstva kulture, nas zavezuje, da na novo osmislimo Prometejev ogenj in ga obranimo pred tendencami časa, ki grozijo z razvrednotenjem človeškega dostojanstva."
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
