Na jubilejnem trikraljevskem koledovanju tudi razstava jaslic
Kulturno in etnološko društvo Gallus Bartholomaeus je sinoči v sodelovanju s Kralji iz Jutrove dežele in Javnim podjetjem Ekološka družba Šentjernej povabilo na tradicionalno kulturno in etnološko prireditev Koledovanje treh kraljev. Letos prvič ni potekalo na prostem, ampak v veliki dvorani Kulturnega centra Primoža Trubarja, ki so jo domačini in okoličani kar dobro napolnili. Očitno so novoletne praznike radi zaključili ob poslušanju koledniških pesmi naslednjih skupin: kolednikov iz Sel pri Šentjerneju, kolednikov pevcev okteta Veritas, kolednikov iz Podlipe pri Raki, kolednikov iz Volčkove vasi, kolednikov z Rake in kolednikov iz Jutrove dežele. S koledniškimi pesmimi koledniki prinašajo hiši voščilo za mir in blagoslov leta, ki prihaja.
Kot je povedal predsednik društva Gallus Bartholomaeus Stane Bregar so ponosni, da se je trikraljevsko koledništvo v šentjernejski dolini ohranilo kot edino neprekinjeno v Sloveniji tudi v povojnih letih. V zadnjih letih je v šentjernejskem koncu nastalo kar nekaj novih skupin in tudi zanimanje mladih za ohranjanje tega ljudskega izročila je veliko. Da bi tako ostalo še naprej, na trikraljevskem koledovanju vsako leto podelijo novo trikraljevsko zvezdo eni izmed koledniških skupin. Letos jo je izdelal mizar Tone Cvelbar iz Dolenjega Vrhpolja po zasnovi dijakinje srednje lesarske šole Glorije Cvelbar.
Gost trikraljevskega večera je bil zgodovinar, prof.dr. Stane Granda, po rodu Dolenjec. V zanimivem nagovoru je tudi z zgodovinskega vidika razmišljal, kaj vse je botrovalo, da smo Slovenci ohranili mnoge narodne običaje, ki so del duhovnega izročila, in katere zgodovinske okoliščine temu niso bile naklonjene, zlasti v 20. stoletju. Zaradi ohranjanja narodnih običajev so mnogi očitali celo separatizem. Granda je poudaril, da moramo narodne običaje ohranjati zanamcem in skrbeti, da jih obhajamo čim bolj pristno.
Tokratna prireditev, že 15. po vrsti, je bila posvečena Kralju iz Jutrove dežele Francetu Hosti. Pred 15. leti je bil namreč med njenimi pobudniki. Tudi zato so bile v galeriji kulturnega centra ob tej priložnosti razstavljene ročno izdelane figurice (jaslice) iz gline Franceta Hosta iz Sel pri Šentjerneju, ki je bil tudi član društva Gallus Bartholomaeus in član koledniške skupine Kraljev iz Jutrove dežele. V izdelavo jaslic, ki so bile ene od zadnjih Francetovih izdelkov, je vložil veliko truda in časa. Jaslice so res izvirne in so bile v decembru leta 2000 izbrane na natečaju in predstavljene na razstavi, na Ljubljanskem magistratu.
