##IMAGE-4096197##

»Ljudje, na družbenih omrežjih je to zelo značilno, niti ne berejo tekstov, preberejo samo uvod in naslov, vsebino samo preletijo. Na družbenih omrežjih pa še marsikje drugje jim pozornost hitro odleti drugam, na drugo spletno stran ali kamor koli že. Pri tisku, pri besedilih na papirju, imajo več koncentracije in temu tudi psihološko posvetijo več pozornosti. Tipičen primer je vprašanje branja knjig. Seveda vedno znova, ko gre za tisk, govorijo, da ljudje ne želijo več brati dolgih stvari. S tem se ne strinjam povsem. Imamo velik krog ljudi, ki so od nekdaj brali samo kratke stvari. Vsa zgodovina tabloidov temelji na množici ljudi, ki berejo površno, samo naslove, fotografije in kratek tekst. Ko se je v Ameriki v 80. letih pojavil prvi ameriški nacionalni tabloid, USA Today, so se zaradi njegovih kratkih tekstov novinarji šalili, da če bo USA Today kdaj dobil Pulitzerjevo nagrado, jo bo dobil za najboljši odstavek,« je v prvem podkastu Dolenjskega lista ob 75-letnici našega časopisa povedal dr. Marko Milosavljević, profesor novinarstva in medijev na Fakulteti za družbene vede, ta trenutek verjetno največji strokovnjak za novinarstvo in medije, ki so v zadnjih letih in desetletjih doživeli revolucionarne spremembe.