Komentar: Aplavz ni dovolj - ljubiteljska kultura si zasluži več podpore
Ko ugasne zbor, godba ali gledališka skupina, ostane praznina.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
»Kultura je identiteta naroda. Ljubiteljska kultura pa je njegova srčnost in njegova energija. Ljubiteljska kultura je vezivo skupnosti, je srž skupnosti,« je poudarila Mojca Jan Zoran, direktorica Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, na koncertu ob 100-letnici Občinskega pihalnega orkestra Trebnje in 30-letnici Trebanjskih mažoret.
Malo zatem pa se je sklenil enomesečni Festival ljubiteljske kulture, ki je zrastel iz Tednov ljubiteljske kulture. Pod sloganom Kultura v gibanju je povezal okoli 700 dogodkov po vsej državi in zamejstvu ter tako znova pokazal, kako razširjena in raznolika je.
V naši državi ima ljubiteljska kultura posebno mesto, z njo smo Slovenci skozi stoletja oblikovali svojo identiteto in jo še vedno. V številnih kulturnih društvih, pevskih zborih, gledaliških, literarnih, likovnih, folklornih in plesnih skupinah, orkestrih in godbah in še marsikje drugje ohranjajo umetnost in jezik, lokalne posebnosti, spomin na preteklost in gradijo občutek skupnosti.
Ljubiteljska kultura povezuje ljudi ne glede na starost, spol ali poklic, spodbuja medgeneracijsko sodelovanje, skrbi za prenos znanja, krepi ustvarjalnost, bogati posameznika. Daje nam možnost, da razvijamo talente in delamo to, kar imamo res radi. V današnjem času, času digitalnih omrežij, globalizacije in vse hitrejših družbenih sprememb pa verjetno postaja njena vloga še pomembnejša.
Žal se marsikdo pomena ljubiteljske kulture zave šele takrat, ko nečesa ni več. Podobno kot pri drugih stvareh. Tudi zdravje imamo za samoumevno, dokler ne zbolimo. Tako zbor, ki v kraju deluje že desetletja, godba, ki spremlja nešteto prireditev, gledališčniki, ki iz leta v leto na oder postavijo novo predstavo, folklorniki, ki skozi ples, pesem, glasbo in noše ohranjajo ter poustvarjajo kulturno dediščino, literati, ki negujejo pisano besedo; vse to se zdi povsem nekaj običajnega.
Ko izginejo ljudje, ki vse to počnejo v svojem prostem času in brezplačno, za njimi hitro ostane praznina, kot da bi se izgubil del skupnosti.
Glede na to, da prav ljubiteljski ustvarjalci ohranjajo živ kulturni utrip tudi tam, kjer profesionalne ustanove niso prisotne, bi pričakovali, da bi bila deležni tudi večje pozornosti in podpore, saj se pri zagotavljanju finančnih sredstev prepogosto znajdejo na robu in so v veliki meri odvisni od lastne iznajdljivosti.
V zadnjih letih je na primer na Dolenjskem zrastlo kar nekaj kulturnih centrov in domov, ki pa so ponekod za produkcijo ljubiteljskih skupin zaradi visokih stroškov uporabe prostora skoraj nedostopni. Zato bi bilo toliko pomembnejše, da odgovorni prepoznajo njeno veliko vrednost in jim pomagajo, kot si zasluži.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.