Dolenjski list
© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Ko Teo gospodu M. bere Tihotapce miru


I. V.
11. 1. 2017, 12.50
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

20170110_18300_000.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
20170110_18300
20170110_18323_000.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Carmen L. Oven v pogovoru z Alenko Murgelj. (Foto: I. Vidmar)

Tihotapci miru, ki jih je Carmen L. Oven sinoči v Knjižnici Mirana Jarca ob glasbeni spremljavi moža Roberta Ovna predstavila v pogovoru z Alenko Murgelj, je knjiga dveh zgodb. Prva govori o Teodorju oziroma Teu, sinu tranzicijskega srečneža in vnuku človeka, ki je bil nekoč ob pravem času na pravem mestu s pravimi ljudmi. Dedek mu je zapustil dovolj, da mu vsaj še nekaj časa ni treba delati, oče ga je poslal na prestižno univerzo v tujino, a fant izobrazbe ne izkorišča, saj mu ni do tega, da bi zlezel v obleko, si nataknil kravato in se pridružil očetu v svetu biznisa.

Fant v kratkem času izgubi mater, ki je naredila samomor, babico in dedka. Življenje mu spremeni vabilo prijateljice, igralke, ki kot prostovoljka hodi brat knjige umirajočim v hospic. Teo naj bi jo nadomestil, ko bo ona odsotna. Fant hitro pade v čaroben svet ljudi v odhajanju. Gospod M., ki umira za rakom na grlu, mu na dlančnik napiše, da bi rad, da mu prebere knjigo Tihotapci miru in tako se v knjigi začneta prepletati dve zgodbi, Teova in Malina, zgodba o junakinji knjige, ki jo Teo bere umirajočim, zgodba o sprehajalki psov in njeni "delodajalki", paranoični upokojenki s petimi psi.

Zgodbi imata veliko skupnega. Sta pripovedi o prepletanju dveh svetov, sveta mladih in sveta ostarelih oziroma umirajočih, ki drug drugemu ogromno dajejo. Carmen L. Oven hišo umiranja slika kot hišo svetlobe, miru in na nek način tudi sreče. Hišo, kjer umirajoči sami odločajo o sebi, tudi o tem, kdaj bodo spravljeni sami s sabo odšli, tako kot mož dan po 77. rojstnem dnevu, srečni s 77 cvetlicami ob postelji, ki sta jih za njen rojstni dan, tako kot je to nekoč počel njen  mož, nabrala Teo in Mirna.

Tihotapci miru so druga knjiga Carmen L. Oven. Prva, Sprehajalka gospodovega psa, ne govori o sprehajalki gospodovega psa, v "Tihotapcih" pa je sprehajalka psov junakinja zgodbe v zgodbi oziroma natančneje knjige v knjigi. Tihotapci miru so za razliko od prve njene knjige, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga, luč dneva zagledali pri koprski založbi Libris.


© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o.

Vse pravice pridržane.