Tomislav Urh

Z besedo inkunabula označujemo tiskarske izdelke, ki so nastali v 15. stoletju, ko je bilo tiskarstvo še v povojih: od leta 1455, ko je izšla znamenita Gutenbergova 42-vrstična Biblija, pa do konca leta 1500. Zato jih imenujemo tudi prvotiski. V tem času je bilo natisnjenih približno 40.000 različnih tiskov, ki so izšli v nekaj milijonih izvodov.

Na slovenskih tleh inkunabule niso nastajale, saj v drugi polovici 15. stoletja na Slovenskem ni obratovala nobena tiskarska delavnica. Prvotiski so na naše ozemlje začeli dotekati v 70. letih 15. stoletja predvsem iz tiskarn v Nemčiji in Italiji. Večinoma so bila to dela antičnih in srednjeveških avtorjev s področij teologije, filozofije, zgodovine, prava, retorike, medicine idr.

V Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto je v zbirki starih in redkih tiskov pet dragocenih inkunabul, med katerimi je posebno lep primer dveh, zvezanih skupaj v eno knjigo, Quaestiones in quattuor libros Sententiarum & Quodlibeta. To sta dve odlično ohranjeni in najpomembnejši besedili srednjeveškega teologa in frančiškana Johannesa Dunsa Škota, ki velja za enega najvplivnejših filozofov visokega srednjega veka.

Obsežna knjiga je bila natisnjena leta 1481 v Nürnbergu na Nemškem, v velikem založniško-tiskarskem podjetju Antona Kobergerja. Kot je značilno za prvotiske, sta besedili okrašeni, in sicer v augsburškem slogu, ki so ga obvladali Kobergerjevi knjižni slikarji. Na začetku obeh besedil sta ročno izpisani in kolorirani iniciali na sijoče zlatem ozadju. V knjigi je tudi ekslibris (lastniški znak) samostanske knjižnice v Brixnu na Tirolskem. Dragocena prvotiska sta tako kot drugi v knjižnični zbirki digitalizirana in na ogled v Digitalni knjižnici Slovenije.

Darja Peperko Golob, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto