KD Zgovorna tišina za ohranitev kartuzije Pleterje
Skupina dvajsetih posameznikov z raznih koncev Slovenije, ki so kakor koli povezani s kartuzijo Pleterje in delovanjem kartuzijanov na Slovenskem, je včeraj v Šentjerneju ustanovila Kulturno društvo Zgovorna tišina. Med drugim sta njegova cilja spoznavanje zgodovine in poslanstva kartuzijanskega reda ter zavzemanje za ohranitev žive kartuzije.
Kot je povedal dolgoletni sodelavec in prijatelj kartuzije Pleterje, pobudnik ustanovitve Kulturnega društva Zgovorna tišina in njegov prvi predsednik, arhitekt Zvone Pelko, gre mogoče pri ustanovitvi društva za del nostalgije na čase, ko je bil pleterski samostan bolj odprt za zunanje življenje in ko so ga kot študentje obiskovali ter se v njem izobraževali številni Slovenci.
Ker veliko ljudi, ki so bili v šestdesetih letih in kasneje deležni pleterske gostoljubnosti in modrosti opaža, da med današnjimi naraščaji zavedanje o kulturnem pomenu kartuzijancev na Slovenskem upada, na njihovo izročilo se pozablja, samostan pa se je v zadnjih letih tesneje zaprl, tako Pelko, so jih sklenili uvesti v odnos z edino preostalo slovensko kartuzijo.
Po njegovih besedah so tudi zaznali, da se v zadnjih letih širi krog ljudi, ustanov in podjetij, ki jih zanimajo duhovnost, življenje in kultura kartuzijanov skozi kartuzijo Pleterje.
Pelko je hkrati opozoril, da je vodilo kartuzijanov, ki so zaprta meniška skupina, v tihoti in samoti najti boga, omenjeno vodilo, pa bo moralo društvo Zgovorna tišina ves čas lastnega delovanja resno upoštevati.
V razpravi pred ustanovitvijo društva je književnik in nekdanji diplomat Andrej Capuder opozoril na duhovno noto društva, kočevski poznavalec kartuzijanov Dušan Dežman pa na pomen, ki so ga kartuzijani imeli pri izoblikovanju slovenske identitete.
Kot so zapisali v statutu društva, bo to služilo spoznavanju zgodovine in poslanstva kartuzijanskega reda, njegove tradicije na Slovenskem ter pomena za izoblikovanje slovenske identitete.
Prvi predsednik društva Zvone Pelko
Vzpodbujalo bo spoznavanje kulturnih in duhovnih bogastev kartuzijancev, še posebej duhovnega obredja, kulture bivanja in dosežkov kartuzijanske glasbene umetnosti, arhitekture in drugih vej umetnosti, s prirejanjem koncertov, razstav in strokovnih izobraževanja pa bo širilo zavest o njihovih kulturnih in duhovnih zakladih.
Zavzemalo se bo za širjenje kartuzijanskih vrednot pri poslovnem sodelovanju z ekonomijo kartuzije Pleterje, za ohranitev žive kartuzije in za stike s kartuzijanskim redom, društvo pa se bo pri svojem delu mednarodno kulturno-umetniško povezovalo.
Za prvega predsednika so ustanovni člani izvolili Zvoneta Pelka, poleg njega bodo v upravnem odboru društva še Andrej Capuder, Jože Simončič, Dušan Dežman in Boris Andrijanič. Društvo bo v kratkem objavilo spletno stran, njegov sedež pa bo v Ljubljani.
Pleterski samostan zadnja kartuzija na slovanskem območju
Na slovenskih tleh so v zadnjem tisočletju delovale štiri kartuzije. Prvo so okoli leta 1160 ustanovili v Žičah, drugo okoli leta 1167 v Jurkloštru na Koroškem, tretja je bila leta 1255 Bistra, zadnjo med slovenskimi kartuzijami, kartuzijo Pleterje, pa je leta 1403 ustanovil grof Herman II. Celjski in ji leta 1407 izstavil ustanovno listino.
Za vodjo njene gradnje je določil brata Hartmana iz kartuzije Gaming, kasnejšega priorja. V drugi polovici 15. stoletja so kartuzijo močno ogrožali turški vpadi, v 16. stoletju pa redovna nedisciplina, ki je kartuzijo leta 1595 pripeljala do ukinitve.
Takrat je pleterski kompleks skupaj s posestvi prešel v roke jezuitov, ki so ga imeli v lasti do leta 1773. Poslopja in posest so bila nato deželna last in kasneje zasebna, leta 1899 pa je kartuzijanski red od tedanjih lastnic odkupil vsa pleterska posestva in do leta 1904 v čast Presvete trojice zgradil nov samostan.
Kot je povedal vodja ekonomije samostana Pleterje Jože Simončič, je samostan od leta 1984 le delno odprt za obiske. Podobno kot v ostalih kartuzijah je znotraj obzidja klavzura, stara gotska cerkev in zakristija z multivizijo pa sta odprti za vse obiske.
Od prvotne kartuzije so danes ostali le šest stoletij stara cerkev, zakristija in vinska klet, ostala poslopja pa so bila sezidana pred dobrimi sto leti.
Po njegovih besedah je pleterski samostan zadnja kartuzija na slovanskem območju in ker v njem živi ena tudi po letih najmlajših kartuzijanskih meniških družin, bi se moralo društvo zavzemati, da Pleterje ostanejo živa kartuzija.
Kot je opozoril, je samostan vse bolj ogrožen. Po svetu je med menihi vse manj novincev, okolje miru in tišine, ki ga kartuzije kot domovi puščavniških menihov nujno potrebujejo, pa se vse bolj, tudi na območju Pleterij pod Gorjanci, krči. Zaradi naštetega je kartuzijanski generalni kapitelj v zadnjih letih nekaj kartuzij po Evropi ukinil.
