Od konca tega tedna je sevniški grad bogatejši za stalno muzejsko zbirko Kamni govorijo - Saxa loquuntur. Direktor Narodnega muzeja iz Ljubljane, dr. Peter Kos je povedal, da je ta plod odličnega sodelovanja njegovih sodelavcev, na čelu z dr. Timotejem Knificem, s sevniškim zavodom za kulturo, šport, turizem in mladino (KŠTM), to pa se kaže tudi pri arheološkem najdišču iz pozne antike Ajdovski gradec nad Vranjem, ki spada med najbolje urejene arheološke parke pri nas.

Direktorica KŠTM Petra Pozderec je omenila, da je zamisel o postavitvi zbirke je stara že nekaj let. Projekt je s 35 odstotki sofinanciralo tudi Ministrstvo za kulturo. Dodala je še, da bodo v kratkem uredili, da bo pot do Ajdovskega gradca lažje dostopna tudi za starejše obiskovalce. Vsem se je za pomembno delo pri ohranjanju kulturne dediščine zahvalil sevniški podžupan Srečko Ocvirk in napovedal, da bodo uvodni prireditvi v Sevniško grajsko poletje 2008, ki so jo zaključili s koncertom blanški godbeniki, sledile še druge zanimive prireditve, ki jih podpira tudi sevniška občina.

Stalna muzejska zbirka Kamni govorijo razstavlja deset kamnitih spomenikov, med katerimi so tudi originali, ki obiskovalce seznanjajo z življenjem v rimski dobi, hkrati pa jih vabijo k obisku arheološkega parka Ajdovski gradec nad Vranjem. Postavljena je v restavriranem pritličju prvotnega stolpa sevniškega gradu. Sporočila, ki jih ti kamni hranijo, so v besedi in podobi obiskovalcu posredovana z multivizijsko projekcijo dokumentarnega filma. Avtorsko glasbo je prispeval sevniški glasbenik Zoran Košir, film pa je posnel Sevničan Bojan Kostevc.

Območje Sevnice je v rimski dobi ležalo med mestoma Celejo (Celje) in Neviodunom (Drnovo pri Krškem). V njih so poleg priseljencev iz Italije živeli predvsem staroselci. Ti so bili mešanica predkeltskih prebivalcev in keltskih Tavriskov, ki jih omenjajo grški in rimski pisci. S širšega sevniškega območja so znane štiri večje skupine rimskih napisov. Najbolj oddaljeni izvirajo iz svetišča Savusa in Adsalute v zaselku Sava nasproti Hrastnika. Štirje oltarji in številni nagrobniki z območja Sevnice, predvsem tisti iz poznorimske naselbine na Ajdovskem gradcu nad Vranjem kažejo, da je bila rimskodobna naselbina blizu Vranja in Sevnice pomembna. Častili so mnogo bogov, ohranila so se le posvetila Jupitru in Vibam, domačim boginjam ter Herkulu, zavetniku popotnikov in znanilcu civilizacije. V omenjeni zbirki je razstavljenih 10 kamnitih spomenikov, ki s filmskim vodenjem obiskovalcem pripovedujejo svojo zgodbo.

Zanimiv je Viatorjev nagrobnik v medaljonu: on nosi brado, značilno za čas cesarja Hadrijana, ki si je z njo zakrival brazgotino in tako nehote uvedel novo modo. Viator drži v roki zvitek, ki dokazuje, da je bil izobražen človek, njegova žena pa jabolko, simbol boginje Junone, torej zakonske zvestobe in sreče. Kamna, ki sodita med družinske spomenike, sta brez ohranjenih napisov: prvi je del nagrobne niše s štirimi portreti, relief pisarja pa je pogosta in značilna upodobitev na nagrobnikih v Noriku.

Oltar, najden v ozki dolinici na robu korita Kamence, blizu njenega izliva v Savo je posvečen Kavtu ali Kavtopatu in kaže na obstoj mitreja nekje v bližini. Izpovedni so lahko tudi marmorni spomeniki brez napisov, kakršen je odlomek stebrička, ki je pripadal oltarni mizi zgodnjekrščanske cerkve v naselbini na Ajdovskem gradcu nad Vranjem. V njej in podobnih višinskih naseljih so v 5. in 6. stoletju prebivali staroselski Romani.

Besedilo za zgibanko o razstavi oz. zbirki Kamni govorijo je napisala Marjeta Šašel Kos z Inštituta za arheologijo, delo sodelavcev Narodnega muzeja Polone Bitenc, Romana Hribarja in Mirana Pflauma pri postavitvi razstave je koordiniral Timotej Knific, ki je pred tremi desetletji z že pokojnim direktorjem Narodnega muzeja, dr. Petrom Petrujem, tudi sodeloval sprva kot študent, pozneje pa vodja pri izkopavanjih na Ajdovskem gradcu.