##IMAGE-3533997##

Dolenjcem očitno ni vseeno za kulturno dediščino, za tisto, kar so nam zapustili predniki in bo, če tega ne bomo varovali in obnavljali, za vedno izginilo. V Dolenjskem listu ta teden obširno poročamo o obnovljeni Jurjevi domačiji, ki je, v osveženi podobi vsekakor vredna ogleda.

Popularne le še v zaprtih ustanovah

Se spomnite telefonskih govorilnic, v katere smo metali kovance in vtikali kartice, ko še ni bilo mobitelov? Čeprav nas je večina prepričanih, da jih ni več, to ni res, le opazimo jih ne. 887 jih je še po vsej Sloveniji, brez njih pa še vedno ne bi mogli biti v zaprtih ustanovah, kot so psihiatrični zavodi zapori, kjer, kot trdijo na Telekomu, pogovorom ne prisluškujejo.

Bo Glavni trg res tako siv?

Drevju, ki je od petdesetih let prejšnjega stoletja pa vse do lani poleti dajalo senco in prijetno hladilo novomeški Glavni trg, ne kaže najbolje. Novim drevesom so prenovitelji namenili zabetonirane jame, ki so tako majhne, da bi bile primerne le za kakšen oleander, ali, glede na podnebne spremembe, srednje velik kaktus, ne pa za pošteno drevo, pod katerega senco bi se popotnik zatekel v najhujši poletni pripeki.

Od šaha do ringa

Nenavadne so poti nekaterih športnikov do uspeha. Športni svet se še vedno čudi preobrazbi Primoža Rogliča iz smučarskega skakalca v enega najboljših kolesarjev na svetu. Tudi Dolenjci imamo podobno zgodbo. Novomeščan Sašo Vorkapić je v rani mladosti uspešno igral šah, kljub krajši nogi pa si je želel igrati nogomet, kar mu je na koncu tudi dobro uspelo, saj se je že kot mladinec prebil na klop članskega moštva, kasneje pa nekaj časa kot trener uspešno delal z mladimi. A to še ni vse. Pred dnevi se je s Tajske vrnil z bronasto medaljo s svetovnega univerzitetnega prvenstva v tajskem boksu. Kjer je volja, tam je pot. Tudi take, uspešne zgodbe boste našli v Dolenjskem listu.