Jože Karlovšek in njegovi ornamenti ostajajo živi, tudi med mladimi
Da bi ohranili spomin na velikana slovenske narodopisne dediščine Jožeta Karlovška (1900-1963), šmarješkega rojaka, v Šmarjeti že od leta 2022 pripravljajo Karlovškove dneve.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Konec tedna so jih v organizaciji Zavoda za turizem, kulturo in šport Šmarješke Toplice ter občine Šmarješke Toplice in družino Karlovšek organizirali že peto leto zapored.
Dogajanje je potekalo na Karlovškovem trgu v Šmarjeti, kjer se nahaja tudi Karlovškova rojstna hiša, ki se sedaj imenuje Dvorec Gregorčič. Pročelje hiše krasi doprsni kip umetnika.
Delavnica, film, pogovorni večer
Dopoldne je na trgu potekala ustvarjalna delavnica na temo ornamenta, zvečer je sledil pogovor o Jožetu Karlovšku in slovenskem ornamentu, sobotno dogajanje pa je strnil koncert Gregorja Ravnika. V Moletovi hiši si je bilo mogoče ogledati tudi kratek dokumentarni film o Karlovšku.
Na pogovornem večeru sta o umetniku, ki je svoje življenje posvetil raziskovanju slovenskega ornamenta, spregovorila njegov sin in vnukinja, Matjaž in Katarina Karlovšek. Obujala sta spomine.
Pokukala v omaro in se navdušila
Katarina Karlovšek je povedala, da dedka osebno ni poznala, ker je prej umrl, se je pa spomnila prvega stika z njegovo zapuščino, ki jo je oče čuval zaklenjeno v čudoviti omari v kleti, od originalnih skic in slik.
»Da ne bi nas šest otrok kaj uničilo. Enkrat, ko je bila omara odklenjena, sem pokukala noter in ornamenti so mi res zbudili pozornost, v meni se je takrat nekaj premaknilo. Po dvajsetih letih pa se je zanimanje povečalo in začela sem razmišljati, kaj bi lahko s tem naredili. Začeli smo z različnimi delavnicami risanja ornamentov, leta 2018 smo na izdelke začeli prenašati ornamente in tako smo jih iz omare in s papirja ponesli med ljudi.«
Ornamenti – genski zapis slovanske duše
Oba sta se strinjala, da je ornament nek zapis naroda in zato neprecenljiva kulturna dediščina, česar se vsi vse bolj zavedamo danes, ko je tako velik vdor tujega.
»To je kot nek genski zapis v naši nežni slovanski duši, je del naše identitete in pomembno je, da ostane v našem prostoru in da se prenaša naprej. Če mi ne bi ohranjali ornamentike in stavbne dediščine, ki jo je zapustil Jože Karlovšek, bi najbrž to zelo hitro šlo v pozabo,« je dejala Katarina Karlovšek, ki se zelo trudi pozornost za to umetnost zbuditi pri mlajši generaciji. Vesela je, da ji pri tem pomagata njena otroka.
»Glavnina mojega razmišljanja je ves čas povezana s tem, kako navduševati mlade nad slovensko ornamentiko. Če najdemo pravi pristop, so zelo dovzetni. Sedaj se še zlasti zelo išče preplet tradicije in sodobnosti, tako v interierju kot v dizajnu itd. Zdi se mi, da gremo kar v pravo smer,« meni umetnikova vnukinja.
Hvaležni občini Šmarješke Toplice
Družina Karlovšek je zelo hvaležna, da v občini Šmarješke Toplice gojijo spomin na Jožeta Karlovška in da s Karlovškovimi dnevi, ki so postali tradicionalni, ohranjajo njegovo kulturno dediščino in etnografsko dediščino Slovenije – tudi 63 let po njegovi smrti.
Obenem širijo zavest o dediščini tega velikana slovenske narodopisne kulturne dediščine, strokovnjaka za ornamentiko in slovensko stavbno dediščino, raziskovalca ljudske umetnosti, poklicnega gradbenika in slikarja.
Dvorec Gregorčič, Moletova hiša ...
Karlovšek si je prizadeval, da bi bili tradicionalni slovenski ornamenti vključeni v sodobno arhitekturo in obrt. Zato bi bil danes zagotovo zadovoljen, da so to njegovo željo uresničili v njegovem rojstnem kraju.
V njegovi rojstni hiši, ki so jo Gregorčičevi preuredil v sodoben hotel in nosi ime Dvorec Gregorčič, je mogoče videti čudovite slovenske ornamente. Ravno tako je polna ornamenta tudi Moletova hiša na Karlovškovem trgu v Šmarjeti, kjer deluje zavod in turistično informacijska točka.
Kaj še sledi?
V okviru prizadevanj za širjenje Karlovškove zapuščine pripravljajo dogodek tudi 18. septembra – v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje bosta pod naslovom Slovenski ornament – dediščina, ki živi o pomenu Karlovškovega dela spregovorila Katarina in Matjaž Karlovšek, pogovor pa bo vodil dr. Tonček Kregar.
Oktobra bo podoben dogodek gostila tudi Likovna galerija Domžale v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti – Območne izpostave Domžale, s čimer se bo zgodba o Jožetu Karlovšku še naprej širila med ljubitelje slovenske kulturne dediščine.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0.99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.