Gimnazijski odrski Trubar
Ta teden je vse do današnjega dne na Gimnaziji Novo mesto pred jesenskimi počitnicami potekala vrsta dejavnosti, s katerimi so počastiti 500-letnico Trubarjevega rojstva in hkrati bližnji državni praznik dan reformacije.
Pri pouku slovenščine, zgodovine, tujih jezikov, geografije, likovne umetnosti, kemije, psihologije in sociologije so dijaki z različnih zornih kotov spoznavali in osvetlili Trubarjev čas na Slovenskem in v Evropi, da bi tako dobili celovitejšo podobo razgibanega 16. stoletja v Evropi in naših krajih ter ozavestili pomen slovenskega protestantskega gibanja za razvoj slovenskega jezika in kulture.
Osrednje mesto v dogajanju je pripadlo gledališki predstavi Moji lubi bratje inu Slovenci, ki jo je pripravila gimnazijska gledališka skupina Goga pod vodstvom mentorice Vladke Korošec. Trikrat so nastopili za sošolce in druge novomeške šolarje, javnosti pa so se predstavili včeraj zvečer v Veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine.
Scenarij za igro je napisala Vladka Korošec, ki se je pri tem naslonila na biografski roman Plamenica Mimi Malenškove. Prevzela je tudi režijo, z Jasmino Žagar je zasnovala sceno, s Suzano Kovačič kostume, z Vanjo Popovim pa je pripravila izbor glasbe, s katero je pevski zbor uvedel posamezne prizore. Vseh prizorov je v igri pet.
Z njimi so gledališko predstavljene Trubarjeva življenjska pot in širše razmere, v katerih je znameniti Slovenec opravil svoje izjemno pionirsko delo. Tako si sledijo prizori iz Trubarjeve mladosti v rojstni Rašici, prikaza razmer, ko so preprosto ljudstvo varali z lažnimi čudeži in odirali s prodajo odpustkov in gradnjo romarskih cerkva, Trubarjevega pridigarskega nastopa med njegovimi »lubimi Slovenci« in nasprotovanja širjenju protestantskega nauka ter Trubarjeve starosti v izgnanstvu, ko razmišlja o svojem poslanstvu in opravljenem delu.
Med prizori povezovalca govorita o pomenu znamenitega Slovenca in protestantskega gibanja. Svojstven je zaključek predstave, ki na satirično humoren način prikaže, kako dandanes mladi in drugi nemarno ravnajo z dragocenim Trubarjevim izročilom - s slovenščino.
Gimnazijci so se z igro dobro izkazali, saj je zahtevala veliko priprav in dela. Med skoraj tridesetimi nastopajočimi je bilo mogoče videti kar nekaj takih, ki so pokazali smisel za gledališče. Igra je sicer izrazito didaktično naravnana, a kljub temu dovolj zanimiva, da bi bilo škoda, če bi ostalo le pri treh predstavah. Najbrž bi si jo z zanimanjem ogledali šolarji tudi iz drugih krajev.
