Škocjan za Afričane: Knobleharjev vodnjak v Sudanu marca prihodnje leto?
V Škocjanu, rojstnem kraju slovenskega duhovnika, misijonarja in raziskovalca Belega Nila dr. Ignacija Knobleharja (1819-1858), so ponosni na velikega rojaka.
To dokazujejo ob vsakoletnem občinskem prazniku, ki so ga poimenovali po njem, s Knobleharjevo akademijo, pohodom, Knobeharjevim župnijskim domov, v načrtu imajo tudi ureditev Knobleharjevega muzeja v starem župnišču.
A ne trudijo se le ohranjati spomin na Ignacija Knobleharja, ampak želijo tudi z dobrimi dejanji obuditi Knobleharjevega duha med Škocjančani.
Zato so se zavzeli v Sudanu, kjer je vrsto let deloval, pomagati tamkajšnjim prebivalcem s postavitvijo Knobleharjevega vodnjaka. Projekt je sinoči v Kulturnem centru Škocjan predstavila Jana Lampe, vodja mednarodnih projektov pri Slovenski karitas.
Ideja Stanislava Hočevarja
Marija Halas, članica Knobleharjevega sklada pri Kulturnem društvu dr. Ignacija Knobleharja Škocjan, pove, da je idejo o vodnjaku že pred leti podal upokojeni beograjski nadškof Stanislav Hočevar, ravno tako po rodu Škocjančan, zdaj pa jo Škocjančani uresničujejo s pomočjo Slovenske karitas.
Prostovoljne prispevke so začeli zbirati že poleti in so na dobri poti, saj so za Knobleharjev vodnjak zbrali že skoraj šest tisočakov. Potrebnih pa je okrog 16 tisoč evrov. Eden večjih, neimenovanih darovalcev, je domači podjetnik.
Kot je včeraj na pogovornem večeru z naslovom Knoblehar in Sudan v sodobnem času povedala Jana Lampe, vodja mednarodnih projektov pri Slovenski karitas, z vodnjakom prinašajo tamkajšnjim ljudem upanje, saj brez vode ni življenja. Razmere so tako v Sudanu kot v Južnem Sudanu, kjer je bila v zadnjem času dvakrat, nazadnje marca letos, katastrofalne.
V Sudanu največja humanitarna kriza na svetu
»V Sudanu trenutno vlada največja humanitarna kriza na svetu, čeprav se o tem zelo malo govori. Več kot polovica prebivalstva, 30 milijonov ljudi, potrebuje nujno humanitarno pomoč, 25 milijonov ljudi trpi ekstremno lakoto. Primanjkuje zdravstvene oskrbe, saj 80 odstotkov zdravstvenih ustanov ne deluje, ravno tako ne šole. Že pred vojno je bilo veliko težav, zdaj je še huje, ljudje se preseljujejo, pogosto živijo v begunskih kampih,« je razmere ob fotografijah z obiska opisovala Lampe.
Med potjo po vodo mnoge ženske posiljene
»Voda je življenje in osem vodnjakov, ki smo jih do sedaj že zgradili – pet v Južnem Sudanu in tri v Sudanu – ljudem res prinaša upanje in življenje. Vodnjak v vasi, blizu doma, ženskam prihrani veliko časa, saj so prej hodile tudi po tri do štiri ure na dan po vodo, ravno tako so olajšane težkih bremen. Predvsem pa jim omeni varnost. Velikokrat so bile namreč na poti do vodnjakov žrtve nasilja in posilstev.
S pitno vodo preprečujemo tudi zajemanje onesnažene vode ter posledično črevesne bolezni in kolero, zaradi česar ljudje, zlasti otroci, umirajo,« je pripovedovala Lampe in pozdravila plemenit namen Škocjančanov o postaviti devetega, t.i. Knobleharjevega vodnjaka.
Knobleharjev vodnjak postaja realnost
Lokacija je že znana, gre za kraj Tima v državi Južni Kordofan, v neposredni bližini zdravstvenega centra Tomu. To pomeni, da bo vodnjak oskrboval z vodo več kot osem tisoč gospodinjstev, obenem pa bo služil tudi zdravstvenemu centru. Kot pove Lampe, je izgradnja vodnjaka velik finančni zalogaj in brez pomoči od zunaj ne gre. Opraviti je treba geološke raziskave, da se najde vodna žila, ter nato s posebnimi stroji narediti vrtino sto metrov v zemljo.
Prispevek je možno nakazati na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, koda namena: CHAR, namen: VODNJAK SUDAN, sklic: SI00 220
»Želimo si, da nam skupaj uspe do marca zbrati še preostalo, da bi lahko že pred deževno dobo zvrtali vrtino. Potem poplave to onemogočajo. Hvala vsem, ki so že darovali, in tudi vsem, ki še bodo prispevali v skupno dobro za ljudi na drugem koncu sveta,« je dejala Lampe in povedala, da hvaležni Sudančani vse vračajo z molitvijo.
Podpora v lokalnem okolju
Da je prav, da Škocjančani prispevajo za vodnjak v Sudanu, meni tudi župan Jože Kapler.
»Verjamem, da nam bo uspelo, čeprav bi akcijo morda zastavili lahko tudi širše, saj je Knoblehar predstavljal ne le Škocjan, ampak vso Slovenijo in Evropo. Je pa lepo slišati, da Knoblaharja, ki so mu domačini rekli Abuna Soliman (naš oče Salomon), še sedaj poznajo v teh krajih.«
Kot je povedala Marija Halas, so v Knobleharjevem skladu že razmišljali tudi o podpori oz. štipendiranju bogoslovca v misijonu v Sudanu, saj je bilo osnovno poslanstvo Knobleharja, ki je bil duhovnik, širjenje evangelija, je pa Afričanom pomagal še na mnoge druge načine: jih osvobajal suženjstva, izobraževal itd.
E-novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
