Edino neprekinjeno v Sloveniji tudi v povojnih letih
Tradicionalna prireditev trikraljevsko koledovanje, ki ga je včeraj zvečer pred novozgrajenim Kulturnim centrom Primoža Trubarja v Šentjerneju pripravilo Kulturno in etnološko društvo Gallus Bartholomaeus, je sklepni dogodek ob zaključku Trubarjevega leta, ki ga je vlada razglasila ob 500-letnici njegovega rojstva.
Na prireditvi, ki je že dvanajsta zapovrstjo, se je sedem koledniških skupin z Dolenjske in Bele krajine predstavilo s koledniško pesmijo. Nastopili so: trikraljevska skupina iz Volčkove vasi, Sel in Vrbovec, Koledniki izpod Lipe, Koledniki z Rake, Koledniki iz Gradišča, Koledniki iz Vrhpolja, Koledniki z Dobrave in Koledniki iz Bušeče vasi. Šentjernejska skavta sta z lučko miru iz Betlehema prižgala trikraljevski ogenj.
Da bi mladi rod še naprej ohranjal ljudsko izročilo naših dedkov, prireditelji koledovanja treh kraljev vsako leto podelijo novo trikraljevsko zvezdo eni izmed koledniških skupin. Letos jo je izdelal mizar Tone Cvelbar iz Dolenjega Vrhpolja pri Šentjerneju, prejeli pa so jo koledniki iz Volčkove vasi.
Kot je povedal predsednik društva Gallus Bartholomaeus Stane Bregar, ki je prireditev vodil z Bernardko Simončič, je namen dogodka ohranjanje ljudskega izročila in slovenske identitete, veseli in ponosni pa so, da se je koledništvo, vsaj trikraljevsko, po znanih podatkih v šentjernejski dolini ohranilo kot edino neprekinjeno v Slovenije tudi v povojnih letih.
To je v svojem nagovoru poudarila tudi etnologinja dr. Marija Klobčar: »Vaš kraj se je ideološkim nasprotovanjem po drugi svetovni vojni spel upreti, zato je pri vas v ohranjanju tega izročila posebno sporočilo pokončnosti. To je prav gotovo lastnost, ki si jo Slovenci kot narod premalokrat priznamo in se je zavemo le ob spominu na velike ljudi, kot je bil naš Primož Trubar.«
Klobčarjeva je poudarila, da je prva omemba koledovanja na Slovenskem povezana z začetnikom slovenske pisane besede Primožem Trubarjem, ki je v letih 1547 do 1548 bival v Šentjerneju.
Omenil jo je v Katekizmu. Sicer pa je trikraljevsko koledovanje izšlo iz baročne tradicije cerkvenih iger in se je sčasoma iz mest preselilo tudi na podeželje. Klobčarjeva pa je spomnila tudi na nedavno preminulo pomembno raziskovalko slovenske ljudske pesmi dr. Zmago Kumer, ki se je pred leti tudi veselila druženja s koledniki v Šentjerneju. Zbrane obiskovalce sta nagovorila tudi šentjernejski dekan Anton Trpin in podžupan Igor Kalin.
Kot je povedal Bregar, je v teh letih, kar pripravljajo trikraljevsko koledovanje, v šentjernejskem koncu nastalo kar nekaj novih skupin in tudi zanimanje mladih je kar veliko.
Na predvečer svetih treh kraljev, torej v ponedeljek, bodo imele koledniške skupine dosti dela z obiskovanjem domov, kjer zapojejo obredne voščilne pesmi. Povsod jih lepo sprejmejo, ker pa je vse hiše nemogoče obiskati, so številni obiskovalci kolednikom raje prisluhnili kar na omenjeni prireditvi. Da jih ni zeblo, so poskrbeli organizatorji s toplim čajem, kuhanim vinom in tudi trikraljevskim Plečnikovim žganje.
