Dvajset let novomeške ustvarjalne svobode
V Galeriji Dolenjskega muzeja je od srede na ogled razstava ob 20-letnici Novomeških likovnih dnevov. Na razstavi so tako dela, ki so jih v Jakčevem domu ustvarili udeleženci letošnje kolonije, kot tudi dela, ki so tam nastala večinoma v zadnjih petih letih.
Slikarska kolonija Novomeški likovni dnevi se danes ponaša z že kar lepo tradicijo. Neprekinjeno poteka že dvajset let, devetnajst let je namreč minilo, odkar je novomeški grafik Janko Orač udejanjil svojo idejo in izpeljal 1. Novomeške likovne dneve ter do leta 2008 ob pomoči občine, ki je na podlagi javnega razpisa financirala likovni material pa namestitev in prehrano gostujočih umetnikov, sam skrbel za vse, od izbora sodelujočih do organizacije in izvedbe kolonije. Tega leta pa je organizacijski del izvedbe kolonije prevzel Dolenjski muzej, ki nad Novomeškimi likovnimi dnevi bdi še danes.
Od vsega začetka so sodelujoči umetniki občini kot veliki pokroviteljici projekta pustili po eno svoje delo, ustvarjeno na koloniji, in tako je nastala pomembna in ena največjih likovnih zbirk v regiji, ki na svoj način priča tudi o razvoju likovne umetnosti pri nas in širše v regiji v tem času. Med udeleženci Novomeških likovnih dnevov so bi poleg slovenskih umetnikov skoraj vedno tudi gostje iz sosednjih držav in držav nekdanje skupne države južnoslovanskih narodov.
Po petnajstih letih vodenja je oče Novomeških likovnih dnevov Janko Orač svojo vlogo prepustil belokranjskemu slikarju Robertu Lozarju, ki je vodil tudi letošnjo kolonijo in ob odprtju tokratne jubilejne razstave podelil letošnjo nagrado slikarju in kiparju Juriju Kalanu.
Pomen kolonije in zbirke danes že 155 likovnih del, od katerih jih je kar nekaj stalno na ogled v prostorih novomeške občinske uprave in tudi na rotovžu, je v svojem nagovoru ob odprtju razstave predstavil novomeški župan Gregor Macedoni, vlogo muzeja pri organizaciji je na kratko orisala direktorica Dolenjskega muzeja Jasna Dokl Osolnik, po strokovni plati pa je Novomeške likovne dneve v svoji dvajsetletni zgodovini in posebej letošnjo kolonijo predstavila kustosinja Jasna Kocuvan Štukelj, ki je med drugim posebej izpostavila tematsko odprtost kolonije kot ene izmed temeljnih značilnosti Novomeških likovnih dnevov. »Trdno smo prepričani, da je tovrstno predpisovanje v prvi vrsti omejevanje kreativnosti in predvsem škodljivo na račun kakovosti,« je poudarila in dodala, da je Novo mesto s svojo bogato zgodovino in dediščino, tudi arheološko, kljub temu vplivalo na kreativni proces marsikaterega sodelujočega umetnika in tako kar nekaj del vsebuje opazen in prepoznaven pečat novomeške zgodovine.
Da je temu tako, se obiskovalec razstave lahko prepriča tako ob ogledu razstavljenih del v galeriji kot tudi prek fragmentov na Novomeških likovnih dnevih ustvarjenih del vseh udeležencev v vseh letih, predstavljenih v avli galerije.
